[Maratonska oddaja] Boris Tomašič je svetovni rekorder!!!

Boris Tomašič je nosilec svetovnega rekorda za najdaljšo pogovorno oddajo v zgodovini. Rekord je bil dosežen danes, v sredo, 27. 9. 2023 ob 18. uri in 18 minut. V najdaljši oddaji je sodelovalo 70 gostov. “Mislim, da ste naredili eno ogromno stvar. Nekaj, kar se je zapisalo za zmeraj in ne samo v Sloveniji. Mislim, da smo in bomo ponesli ime Slovenije v svet. Dokazali smo, da za nas ni ovir,” je povedal ob zmagovitem nagovoru. 

19.22 V studiu je stopila uradna predstavnica/razsodnica Gusinessove knjige rekordov, ki je Borisu podelila plaketo, kar tudi uradno potrjuje njegov uspeh. “Da bi podrl ta rekord, si morali voditi oddajo minimalno 72 ur in 18 minut. Nova24TV in Boris, čestitke, si nov nosilec rekorda Guinessove knjige rekordov. Čestitke, ti si uradno neverjeten,” je povedala.

Boris se je od občinstva v dvorani in za malimi zasloni poslovil z besedami: “Spoštovane gledalke, spoštovani gledalci, dragi davkoplačevalci 73 ur, 23 minut in 21 sekund smo zdržali. Dosegli smo svetovni Guinessov rekord, uradno potrjen. S tem trenutkom sem nehal voditi najdaljšo televizijsko pogovorno oddajo in vse kar še lahko rečem je, hvala vsem, ki ste pomagali, posebna hvala pa najboljši ekipi na svetu.”

19.00 V studiu so se Borisu na neki točki pridružili  Aleš Hojs, Aleš Primc, Boštjan M. Turk in Igor Ogorevc. Slednji je povedal: “Tega ni sposoben vsak. Tega ni sposobno vsako telo. Prepričan sem bil, da boš to zmogel, ker vem kako funkcionira telo.” K temu je dodal, da je bil Borisov podvig izjemen fizični napor, ki ga brez trma, močne volje in vztrajnosti, ne bi mogel prenesti.

Ogorevc je spomnil na lastno podjetniško pot, ki ni bila vedno lahka. Da je dosegel uspeh, je bilo potrebno premagati veliko ovir, “če si vztrajen in veš kaj delaš, če verjameš vase, v svoje znanje in v svoje rezultate, enostavno greš naprej, kot vsak podjetnik”. 

V studio je nato prišel novinar in zgodovinar Jože Možina, ki je spregovoril o razmerah na RTV. “Nastopila je neka histerija, nek lov na čarovnice. Kot veste so nekateri kolegi pod hudimi pritiski,” je povedal Možina in dodal, da se občutek za pluralnost izgublja.

18. 26 Rekordno dolga oddaja pa se z dosego rekorda še ni končala. Boris Tomašič in Ivo Boscarol sta nadaljevala z debato, nato pa se jima je v studiu pridružil Igor Ogorevc, ki ga je Boris napovedal z besedami: “Naš človek, ki nam je pomagal, da smo to dosegli. Naš generalni sponzor iz podjetja Planet Zdravja.” 

Boscarol je med pogovorom povedal: “To Slovencem manjka, da bi bili ponosni na svojo zgodovino. Mi zgodovino imamo!”

18.18 Boris Tomašič je svetovni rekorder!!! Tik preden je odbila 18. ura in 18 minut je povedal: “Ta zgodba, ki danes dobiva svoj vrhunec se je začela formalno uradno 1. marca leta 2016. Takrat smo tamle čez cesto postavili prvi program Nova24TV. Začeli smo v pisarnah, kar je za televizijo skrajno nenavadno. Danes tukaj z nami, mislim, da nas je 4 ali 5, ki smo bili takrat zraven. Veliko se vas je zamenjalo, veliko mladih je prišlo. Ko smo začeli, je bilo vse skupaj videti kot ogromna katastrofa. Zvok je hreščal. Slika je bila, ali pa je ni bilo. To je bila vaja za to, kar smo delali sedaj tri dni zapored. Enostavno, če smo hoteli, da je televizija oddajala, smo morali biti prisotni 24ur na dan. Itak se je na 2 uri nekaj pokvarilo. Imeli smo veliko napovedi, vicev v prihodnost, ki so nam zagotavljali, da ne bomo zdržali več kot polovico leta. Potem smo zdržali pol leta, so napovedovali konec po enem letu. Ko po treh letih nismo “crkniti”… no, danes bomo vsi skupaj postavili svetovni rekord in naredili najdaljši televizijski talk show na svetu, kar bo naredilo to, da se nas sedaj sploh ne bodo mogli znebiti. Moram reči, pa nisem imel veliko stika z zunanjim svetom, ko smo to počeli, da so vsako uro tisti, ki so ugotavljali, da samega sebe ne maram, veste kako globok intelektualni doseg morajo imeti taki ljudje, bolj utihnili. Čez nekaj sekund bodo umolknili tudi tisti, ki nas poskušajo vsak teden utišati na različne načine. Naj bo to preko policije, sodstva, parlamentarne preiskovalne komisije in tako naprej. Sedaj se vam vsem iskreno zahvaljujem.”

18.00 Še 18 minut in dosežen bo svetovni rekord. V vmesnem času se nadaljuje debata s podjetnikom Boscarolom, ki je prepričan, da je Slovenija polna inovativnih podjetnikov, pogosto pa se zatakne pri financiranju. A kot pove, angelskih investitorjev v času njegovih začetkov ni bilo, bile so le banke, ki so ti odobrile kredita, ali pa ne. Slovenskim podjetnikom še vedno pomaga s svojimi bogatimi izkušnjami, da bi lažje prodrli na mednarodni trg.

17. 25 “Drage gledalke, dragi gledalci, po kratkem predahu vam lahko povem, 71 ur 24 minut že traja tale projekt – najdaljša pogovorna televizijska oddaja na svetu,” je dejal Boris, ko se je vrnil v studio. Tam se mu je pridružil eden najbolj uspešnih slovenskih podjetnikov Ivo Boscarol. V uvodu sta spregovorila o njegovih podjetniških začetkih. Boscarol je bil v začetku profesionalne poti koncertni fotograf, tiskar, menedžer glasbenim skupinam. Pojasnjuje, da so bila vsa njegova dela hkrati njegovi hobiji, tudi letalstvo, s katerim se je proslavil. Ustvaril je svetovno znano podjetje Pipistrel, ki je 6. junija 2020 postavilo svetovni mejnik. “Pipistrelu je uspelo certificirati letalski motor, baterije in letalo za prevoz potnikov v letalskem prometu, ki je do okolja prijazno,” je povedal. V podjetju Pipistrel je še vedno aktivno vpleten, kljub temu, da je pred časom prodal delež podjetja. Zagovarja razvoj podjetništva, ki proizvaja produkte z visoko dodano vrednostjo.

Spregovoril je tudi o njegovi investiciji v ljubljanski Kolosej. Ta je zašel v finančne težave, a kot pojasnjuje Boscarol se ga je lotil prav iz tega razloga. V tem vidi izziv, k nakupu pa ga prepričala odlična lokacija objekta.

17.00 Borisu ne manjka več veliko, da bi postal svetovni rekorder. Svetovni rekord bo dosežen ob 18. uri in 18 minut. Sedaj se je odpravil na kratek odmor, v studio se bo vrnil kmalu.

16.00 Urbanijo je v studiu zamenjala vodja poslanske skupine Slovenske demokratska stranke Jelka Godec. Spregovorila sta o aktualnem dogajanju v državnem zboru, med drugim o serijskem zavračanju poslanskih vprašanj. “Moram reči, da predsednik državnega zbora predsedniku vlade ali ministrom ne bi posredoval vprašanj,” je povedala poslanka. Opozorila je, da se Urška Klakočar Zupančič sicer sklicuje na poslovnik, ki ga Klakočar Zupančičeva tretira kot nekakšen “gentlemanski dogovor”, ki ga lahko arbitrarno upošteva ali ne. Godčeva spomni, da se ga striktno drži, ko gre za opozicijo, ne upošteva pa se ga, ko gre za politike koalicije.

Spregovorila sta tudi o trenutno eni največjih skrivnosti v slovenskih politiki in sicer 185 milijonov evrov težkem iztisu malih delničarjev iz lastniške strukture elektro distributerjev. “Teh 185 milijonov za iztis malih delničarjev… vemo kje je ta denar potreben. Ne tam, kamor ga nameravajo dati, temveč na Koroškem in Savinjski dolini,” je povedala Jelka Godec.  Spregovorila sta tudi o zastali popolavni obnovi. Kot je povedala Jelka Godec, ta trenutek še vedno niso bila izplačana sredstva za sanacijo škode, ki jo je povzročila poletna toča. Z vodjo poslanske skupine SDS sta ob razhodu naredila še t.i. selfie.

15.00 Boris se vse bolj približuje naslovu svetovnega rekorderja. Ob tretji uri popoldne se mu je v studiu pridružil nekdanji direktor TV Slovenija Uroš Urbanija. Z Borisom sta spregovorilo o najbolj pereči tematiki ta hip  – dogajanju na RTV, kjer se je v preteklih dneh vršila brutalna politična čistka. “Ta masaker, ki se sedaj dogaja nad novinarji, spremljam od zunaj. Ne morem verjeti, kako brutalno so se lotili tega,” je povedal Urbanija.

Na voditeljevo vprašanje, ali namerava Urbanija v prihodnje, zaradi postopanja aktualnega vodstva RTV poseči po pravnih sredstvih, je odgovoril: “Ni čisto brez smisla. Pravosodje sicer deluje počasi, ampak vseeno mislim, da je prav, da pride resnica na plano. Če je aktualna garnitura delovala nezakonito, kar je več ali manj evidentno, […], potem naj se to tudi izkaže na sodišču. Naj bo jasno.” 

14:00 Borisa le še nekaj ur loči od svetovnega rekorda, v oddaji pa se mu je znova pridružil glasbenik Jernej Brilej, ki mu je čestital za držo in uspeh do tega trenutka. Nekaj besed sta namenila dogajanju zunaj studia, saj je Boris že tri dni v studiu in je odrezan od zunanjega dogajanja. Brilej je Borisu pripravil presenečenje in sicer je povedal zgodbo o svoji hčeri za katero pravi, da je “čudovit in poseben otrok“. Sicer je na rehabilitaciji v Soči, tam pa ima tudi šolo in nedavno je dobila nalogo, naj napiše s kom bi zamenjala za en dan, če bi lahko in odgovor je bil, da bi rada namesto Borisa enkrat vodila oddajo. In želja se ji je uresničila, z Borisom sta skupaj vodila oddajo, oziroma mu je ona pomagala kratek čas.

16-letna mlada dama po imenu Ajda je povedala, da prihaja iz Gornjega Leskovca in da zelo rada hodi v šolo in da zelo rada spremlja oddajo Kdo vam laže, v kolikor pa ji čas dopušča, pa pogleda tudi oddajo Masterchef. Ajdi se je želja danes izpolnila, saj sta se zmenila z Borisom, da ona oddaje ne more voditi, lahko pa jo začne. Veselje in nasmeh na njenem obrazu sta neprecenljiva.

13.00 Z glasbo povezan od mladosti, kot je uvodoma dejal Borisov naslednji gost baritonist Zdravko Perger, je pojasnil, kako je krenil na glasbeno pot in kako se je ta odvijala. Perger je član Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana od leta 1977 in njegov solist od leta 1993. Petje je najprej študiral na Glasbeni šoli v Šempetru pri Novi Gorici, nato pa na Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana Ljubljana.

Svoje znanje je še štiri leta izpopolnjeval pod mentorstvom priznanega slovenskega opernega pevca Rudolfa Francla. Uspešno je zaključil tudi dva mednarodna tečaja petja (pri profesorjih Alfredu Burgstalerju in Marjani Lipovšek) ter tečaj pri profesorici Margarethi Sparber mag. (The Vienna High School for Music and Performing Arts) in profesorju Kurtu Vidmerju. Povedal je tudi zanimivo zgodbo o svojem sodelovanju s priznanim pianistom Acijem Bertoncljem, hkrati pa je v nadaljevanju opisal tudi nekaj svojih ostalih vlog v svoji karieri.

12.00 Borisu se je pridružil župan občine Brežice Ivan Molan, ki je župan že skoraj 19 let, to je namreč njegov šesti mandat, kar pomeni, da je imel izkušnje z različnimi vladami. Občina Brežice je zadnje čase odmevna predvsem po največjem pretoku migrantov. Je pa Brežiška občina, kot je uvodoma poudaril Boris, široka, velika in raznolika, pri čemer je še toliko težje usklajevati interese, pesti pa jo tudi več različnih težav. Molan se s povedanim strinja, poudaril pa je ključne podatke, ki dokazujejo, kako pomembna točka je na vseh področjih, med drugim tudi v turizmu, ob čimer se je Boris še posebej zahvalil Termam Paradiso, ki so podprli tudi ta ogromen projekt.

Poleg hotelskega turizma ima Brežiška občina zelo dobro urejen tudi kmečki turizem, hkrati pa veliko delajo tudi na promociji svojih izdelkov, pojasnjuje Molan in doda, da so tudi eni redkih dobitnikov certifikata Green Destination, v samem jedru mesta pa se prav tako stalno dogaja ogromno kulturnih dogodkov. Dotaknila sta se tudi malo bolj neprijetne teme in sicer Ribnc, kjer so se migracije, kot pravi Boris “potrojile”, župan pa je tudi pojasnil, kakšen je razlog za to oziroma, kakšno je dejansko stanje in glede na njegove besede, je vse prej kot pozitivno, kot se vlada trudi prikazati oziroma prikriti.

11.00 Še nekaj več kot sedem ur do konca postavljanja rekorda, Borisu pa se je pridružil politični analitik Miloš Čirić, ki je Borisu zaupal, da “ljudje gledajo oddajo, več kot želijo priznat, pritegnili ste pozornost”. Čirič je Borisa vprašal, kako se počuti, in kako ostane zbran. “V nekem trenutku se nisem mogel spravit k sebi, nisem se mogel otresti te pretirane utrujenosti, nisem pomislil, da bi nehal, kolikor sem se pripravljal, ko se rekel, da bom to naredil, bom to naredil”, je dejal Boris, ki je opisal, kako težek podvig je to ampak, da se v tem trenutku odpravi na tekač, ker fizična aktivnost pomaga.

Aktualna vlada je zdaj že lep čas na oblasti in davno so že presegli to “preizkusno dobo, po kateri bi morali biti usklajeni in stvari bi že morale funkcionirati, pa temu ni tako. “Ravno zato je nek demokratičen standard stotih dni, ko naj bi imele vlade mir, zato, ker ko prideš nov si morda strokovnjak za neke stvari”, je dejal Čirič, “ampak ko prideš na tako ministrsko mesto, moraš biti sposoben stvari organizirat in moraš biti sposoben biti vodit ljudi, s katerimi nisi nikoli v življenju delal”, je poudaril Čirič, ki ravno zato nikoli ne komentira prvih sto dni, premislil pa si je, ko je videl, koga so imenovali in ga te “nore obljube ne čudijo“.

“To, kar se dogaja na RTV-ju, to je pač nekaj, eno pravilo – mi s svojim ravnanjem treniramo druge ljudi, kako naj se obnašajo do nas”, je poudaril Čirič, ki je kritiziral ravnanje novega RTV vodstva, ki  trenutno izvaja brutalno kadrovsko čistko med uredniki in novinarju. Boris meni, da je to dogajanje skoraj “zagotovilo, da se bo hitro nehalo”, saj je tako ravnanje izjemno radikalno in “bo počilo”. S tem se strinja tudi Čirič, ki meni, da morda res vsak nastavlja svoje ljudi “ampak voditelj oddaje, to ni kar tako, ni problem in reč za eno Valentino, Luko Svetina ali Nejca Krevsa, da so oni politično orientirani ljudje, je neumnost, ker tega ni. Politični aktivisti so na drugi strani“, trdi Čirič, ki ob tem poudari, da ne pozna medijske hiše kot je Nova24, ki bi dovolila svojim zaposlenim, naj imajo svoje mišljenje in da zagovarjajo svoja stališča.

Predsednica Državnega zbora se odloča, katero poslansko vprašanje bo posredovala naprej in katero ne, je dejal Boris, ki ob tem izpostavi, da nihče iz koalicije temu ne nasprotuje. “S tem sami sebi kopljejo jamo, ker v resnici je to slabo in mislim, da je bilo marsikomu zaradi tega neprijetno ampak zaradi koalicijske pogodbe, nekega dogovora, je šlo skozi”, je dejal gost, ki je pojasnil, da so dejanja tista, ki štejejo, saj se dejanja kažejo ali si demokratičen ali ne, s tem je po njegovem mnenju predsednica DZ kršila pravila, posredovati pa bi moral premier Robert Golob.

10.00 Pri vstopu v 65. uro neprekinjenega snemanja se je Borisu v studiu pridružil reševalec Klemen Jagrič. “Reševalec, ki mi že tretji dan pomaga zdržati to nespanje in pritisk“, je dejal Boris, ki je dodal, da je precej utrujen ampak, da bo zdržal. Glede na to, da gre za ogromen fizični stres, mora Boris piti tudi elektrolite, da lahko prenese napor. Okus mu sicer ni všeč, ampak pomagajo. Jagrič je sicer tudi prostovoljni gasilec, ki je povedal, da so bili ob poplavah preej na udaru in da česa takega še niso doživeli. V nadaljevanju je povedal svojo izkušnjo s poplavami, pri čemer gost, ki je sicer Velenjčan, pove, da ni bilo tako hudo kot na Koroškem in ob Savinji, kjer je bilo res hudo.

Jagričeva osnovna dejavnost so prevozi in sicer ima svoje podjetje Izimed, ki se ukvarja z zdravstvenimi, sanitetnimi prevozi in nenujnimi in nujnimi prevozi. Zaposlena sta on in njegov oče, poleg njiju pa imajo pomoč ostalih fantov, ki pomagajo pri delu večjega obsega. Poleg tega se ukvarjajo tudi z zagotavljanjem zdravstvene oskrbe na raznih prireditvah, “vsaka prireditev po zakonu rabi tam ekipo, potem pa je odvisno od prireditve, obsega in tipa prireditve, kakšno ekipo potrebujejo, mi zagotavljamo vse vrste ekipi, tako, da pokrijemo vse segmente. Lahko se ne zgodi nič lahko pa imamo veliko dela”, je dejal in ob tem opisal tudi svoj tipičen dan v službi reševalca.

“Večina od nas ne poznamo, ne prakticiramo prve pomoči”, je dejal Boris, ki je Jagričeva prosil, naj pojasni in pove, kako se nudi prva pomoč nekomu, ki jo potrebuje. To je le nekaj, kar nam lahko v nepričakovanih situacijah vedno pride prav.

09.00 Borisu se je pridružila Barbara Mihelič, direktorica javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana. “To je najtežja in najtemnejša plat našega dela, ko vidiš tudi tako ogledalo družbe, da se tudi to zgodi”, je dejala Miheličeva, ki je pojasnila, da se na primer pri mačkah, za katere je stalnica, da se razmnožujejo bolj kot ostale živali, velikokrat zgodi, da se jih ljudje znebijo na grozovite načine.

Boris je gostjo vprašal, kakšen je postopek za posvojitev živali, pri čemer je Miheličeva pojasnila, da gre za proces, “ni kar tako, da prideš kot v trgovino in s košarico vzameš ampak se je treba naročit, vzeti več časa za odgovarjanje na vprašanja potencialnih posvojiteljev in določene stvari razložimo. Tudi ni vsak pes in vsak maček za vsakega, tudi njegov življenjski slog, tako, da najprej te stvari razčistimo, preverimo”, je pojasnila in dodala, da v zavetiščih preverijo tudi novi potencialni dom ljubljenčka in jih izobrazijo o stvareh, na katere morda niso niti pomislili.

08.00 Izidor Krivec, lastnik in direktor Celjskih mesnin, se je Borisu pridružil v vstopu v 63 uro neprekinjenega snemanja najdaljše oddaje, ki se bo zapisala v knjigo rekordov. Celjske mesnine so največja mesno pridelovalna industrija v Sloveniji, govorimo o rdečem mesu. Od 90 let doslej so bili zelo uspešni, saj so prišli iz sedmega na prvo mesto, je pojasnil Krivec, ki dodaja, da so tudi najboljši peničarji v Sloveniji (Radgonska penina). Celjske mesnine imajo več kot 800 zaposlenih, pri čemer Krivec izpostavi tudi zunanje izvajalce in meni, da gre za ogromno verigo med kmetom in trgovcem. Vse to omogoča slovenskim kmetom da preživijo, potrošnikom pa sveže izdelke, pravi gost.

Krivec na vprašanje o tem, kako so se Celjske mesnine soočile s krizo zaradi dviga cen hrane (zaradi posledic vojne v Ukrajini) odgovarja, da si “žal te krize kar sledijo, najprej kovid, ampak smo v vsem tem času ostali odprti, to je bila zasluga prejšnje vlade, ki je pustila ta podjetja odprta”, ki trdi, da v Sloveniji v tem trenutku ni mesnega podjetja, ki bi ustvarjalo dobiček.

07.00 Simpatična mladenka, ki se je Borisu pridružila v naslednji uri je bila njegova srednja hči, Žana Tomašič, ki spremlja dogajanje že od vsega začetka in se veseli, da bo Boris postavil rekord, potem pa se bodo vsi končno lahko naspali. Tomašičeva trenutno živi na Nizozemskem, kjer je tudi doštudirala trenutno pa dela v marketinškem raziskovanju oziroma v raziskavi trga. Do ideje, da se preseli na Nizozemsko je prišla po nasvetu sestre Zale Tomašič, nakar se je odločila za študij psihologije, potem pa tam tudi ostala.

“Cene so visoke, eden od mojih sošolcev je za 9 kvadratno sobo, kjer si je delil kopalnico z eno restavracijo, kar je bilo totalno noro, plača 650 evrov na mesec”, je dejala Tomašičeva, ki je med drugim spregovorila o življenjskem standardu na Nizozemskem, cenah in dodala, da so Nizozemci “škrti”, pri tem pa delila izkušnje s plačevanjem računa na kavi.

06.00 Naslednja gostja Tanja Brkić, je spregovorila o svoji izkušnji s poplavami, saj jih tudi sama doživela. Zahvalila se je vsem za pomoč, hkrati pa je izpostavila, da je bila v tej negativni izkušnji pozitivno to, da je bila v Mengšu zelo dobra organizacija, da so ljudje vedeli kam in na koga se obrnit v teh trenutkih. Sama se je za pomoč obrnila tudi na opevani klcni center 114 za zagotavljanje informacij in znova poudarila, da ni dobila prav nobene informacije in da jih telefonista nista znala odgovoriti na nobeno vprašanje.

Z Borisom sta se dotaknila novodobnih levičarskih ideologij in svobode govora, ki je danes še kako ogrožena. “RTV je javna televizija, plačujemo jo vsi in vsak si zasluži spremljati raznoliko vsebino, vsak ima svoje preference, kar pomeni, da so bili raznoliki ljudje. In prav je da so bili in ni prav, da se je to zgodilo“, je dejala. Sama trdi, da je negativnih kritik kar nekaj in prav tako poskusov omejitev, ko želi govoriti resnico, vendar je to “ne gane”, saj sledi svojim načelom in vrednotam.

05:00 Borisu se je pridružil novinar Nove24 Arian Sajovic, ki je občasno delal tudi na Tedniku Demokracija. Povedal je, da je bilo novinarstvo nekaj, kar si je od nekdaj želel, to pa je tudi družinska “Obrt”, kot pove uvodoma Sajovic, ki je pojasnil, da sta bila novinarja tudi njegov oče in dedek. Na Demokracijo je prišel, ko je bila ta še pod vodstvom Jožeta Biščaka, ko se je kreirala nova spletna stran, je pojasnil. Na Novo24 je prišel na povabilo Metoda Berleca in tako se je njegova dejanska pot novinarstva začela. Z delom na televiziji ni imel nobenih izkušenj, v oddaji pa je tudi pojasnil, kako je potekalo uvajanje.

Sajovicevo delo je terenske narave, kar mu tudi najbolj ustreza. Sajovic je enega od prispevkov delal tudi V Strugah v Zgornji Savinjski dolini, ki je bil po njegovih besedah nekaj posebnega, med drugim je bilo potrebno tudi usklajevanje s stanovalci in ostalimi, “Ko vidiš to uničenje, ko ti ljudje povejo zgodbo, včasih je tudi malo neprijetno kakšne stvari slišat”, je dejal Sajovic, ki je opisal svoje delo kot zelo zanimivo. Kot novinar obiskuje tudi Državni zbor, kaj prav tko opiše tudi zanimivo izkušnjo, “včasih malo čudno gledajo, včasih je odziv super”, je dejal in povedal, da ni še doživel, da ga drugi novinarji iz drugih medijskih hiš gledajo zviška.

04.00 Ob preostanku do svetovnega rekorda je Borisu ostalo še 14 ur, pri čemer se je njegov naslednji gost Aleksander Rant pošalil, da je to kot “taka krajša interpelacija” in dodal, da je Boris “hudih” urnikov kot šef vajen. Ob 10ih v studio pride tudi članica komisije iz Guinessa, ki bo pregleda zadeve, evidence in vse ostalo, kar dokazuje izpolnjevanje vseh pogojev za dosego rekorda.

Boris, ki je trenutno “odrezan od zunanjega sveta”, gosta povpraša o zunanjih odzivih, pri čemer mu Rant pojasni, da ima ogromno podpornikov, ki na eni strani izražajo skrb, na drugi strani pa so nad njegovim podvigom popolnoma navdušeni. In medtem, ko so podporniki glasni, nasprotna stran, kot pravi Rant “tiho molči“.

03.00 “V človeški naravi je, že od Stare zaveze na nek način prirojeno neko maščevanje v takih primerih, ampak se mi zdi, da ko pridemo mi v pozicijo, ko bi lahko to počeli, pa vendarle stvari premislimo in bolj humano se pogovarjamo, sam se spomnim na ministrstvu, gotovo smo, pa saj je tudi potrebno ljudi zamenjat, ampak nikoli ni šlo to v take globine, da bi ljudi odvažal v UKC, zato, ker bi jih to tako mobingirali“, je dejal Borisov naslednji gost Aleš Hojs, nekdanji obrambni minister. Komentirala sta namreč dogajanje na RTV, kjer so morali mlado voditeljico Valentino Plaskan domnevno zaradi stresa odpeljati kar v UKC.

02.00 V studiu se je v naslednji uri pridružil Robert Sabol, reševalec, ki ga zgodnja jutranja ura ni zmotila, saj kot je dejal, reševalci delajo 24ur 7 dni na teden. “Vesel sem, da bom lahko mozaik v tej sliki, ko se bo rekord podrl”, je dejal uvodoma. Boris je uvodoma omenil temo, ki sta jo imela s Sabolom tik pred začetkom oddaje in sicer o tem, da Slovenija nima reševalnega helikopterja, kar se je Borisu zdelo skrajno nerazumljivo. Sabol pove, da gre za vprašanje, ki se “vleče zadnjih 20 let”. Sabol je pojasnil, da Slovenija helikopter sicer ima, ampak, da je ta več namenski in da je Slovenija edina v Evropi, oziroma sta bili s Hrvaško edini, ki sta prakticirali sistem večnamenskega helikopterja, ki pa bo besedah gosta funkcionira le na papirju. Trenutno je Slovenija edina, ki stvari večinoma rešuje z vojaškimi ali policijskimi helikopterji.

Zakaj je temu tako je še vedno zanimalo Borisa, ki mu je Sabol v nadaljevanju pojasnil, povedal pa je tudi kakšna bi bila cena v kolikor bi vlada temu namenila denar.

01.00 “Prepričan sem, da boš podrl rekord”, so bile vzpodbudne besede Boštjana M. Turka, naslednjega gosta, ki je uvodoma dejal, da je potrebno meje zapreti in da takrat ne potrebno govoriti o nobenem “migrantskem valu”. Boris se strinja in meni, da gre bolj kot za migrantsko krizo, krizo oblasti. M. Turk je spregovoril tudi o uspehu, ki ga je požela njegova knjiga Vojna za mir, ki jo je promoviral tudi v Zagrebu pred kratkim, pravi, da je vesel vsakega bralca in da je izšla v več izdajah kot bi pričakoval.

24.00 Da se je Slovenija v teh 30ih letih naučila, kako se nekatera vprašanja obide in kako se preusmerja pozornost javnosti na manj pomembne stvari, meni Borisov gost Alojz Kovšca, nekdanji član in predsednik Državnega sveta Republike Slovenije. Predvsem ga čudi, kako ljudje ne reagirajo na tovrstne politične manevre, “kadarkoli se v Sloveniji dogaja neka pomembna tema, mi dobimo neko kost za glodanje, o kateri poročajo vsi mediji, javnost se skoncentrira na to, medtem, ko v ozadju odhajajo največji gospodarski partnerji, propadajo podjetja, lastnini se..”, je dejal Kovšca.

Boris je ob tem izpostavil konkreten primer in sicer novico o tem, da je ministrica Sanja Ajanović Hovnik zapravila 33 tisoč evrov za službeno pot, medtem, ko nihče ne ve zakaj se bo dejansko porabilo tistih 185 milijonov evrov namenjenih za iztis malih delničarjev iz elektrodistribucijskih podjetij.

23. 00 Boris je napovedal eno uro počitka, nato pa se najdaljša pogovorna oddaja v zgodovini nadaljuje!

22.00 Borisu se v studiu pridruži univerzitetni profesor in potopisec Bogomil Ferfila. Za razliko od njegovih preteklih nastopov na naši televiziji, Ferfila tokrat ni komentiral političnega dogajanja, temveč njegova pretekla potovanja. Med drugim je obiskal tudi Antarktiko, kjer imajo različne države svoje raziskovalne postaje. Te se z nujnimi potrebščinami oskrbuje z letali, posebej prilagojenimi za pristanek na snegu. Orožje je tam prepovedano. Na Antarktiki se izmenjujeta polletni obdobji teme in svetlobe. Raziskovalne aktivnosti na kontinentu se odvijajo v obdobju svetlobe.

“Dolgo časa so o Eskimih krožile govorice, da si Eskimi (ne bom rekel, da sem šel tja zaradi tega) izmenjujejo žene,” je šaljivo povedal Ferfila. Med potjo na Arktiko je sicer izvedel, da temu ni več tako, saj je bil “zadnji Eskim krščen leta 1920”. Izmed vseh potovanj, na katera se je podal, mu je v spominu ostala vožnja med zaledenelimi fjordi. Sogovornika sta se nato podala na “sprehod”, kjer se je njuna debata nadaljevala, a tokrat v “toplejših krajih”. Debata je nanesla na Ferfilino potovanje na Japonsko, kjer je spoznal posebnosti njihove kulture, med drugim tudi posebnosti Jakuz, pa tudi o njihovi miselnosti in narodnem karakterju.

21.00 V 51. uri je naslednji gost eden od Borisovih predhodnikov na mestu direktorja Nove24tv, nekdanji novinar, poslanec in svetovalec ministra Miro Petek.  Petek je najprej izpostavil, da je rekordna oddaja trenutno na petem mestu na Telekomovi aplikaciji NEO, bila pa je že na drugem mestu, kar pomeni, da je oddaja res spremljana. Kaj bi šele bilo, če bi Telekom programe Nove24TV uvrstil višje na programski lestvici, sta oba ugotovila.

Govorila sta tudi o nedavnih poplavah, ki je najbolj prizadela ravno Koroško, od koder je tudi Petek. Povedal je, da finančne pomoči države ni bilo, prav tako niso urejeni vodotoki. V Mežici je od osmih mostov odneslo sedem. Petek je pohvalil vojsko, ki je pomagala – tisto vojsko, ki jo želijo levičarji uničiti. Sploh se mu je zdela prva pomoč zelo dobra, ta pa ni odvisna od tega kdo je na oblasti. Predsednica države se je pripeljala na Koroško s helikopterjem. Petek jo je pozval naj se pripelje po cesti. Od Koroške do Ljubljane je ravno enako daleč kot od Ljubljane do Koroške – da bo videla kako se vozijo Korošci. Pravi, da so ceste že pred sanacijo bile katastrofalne – Korošci se vozijo po kolovozih.

Obregnila sta se tudi ob tretjo razvojno os, ki je obstala. Gradbenega dovoljenja ni. Petek se sprašuje kaj je zadaj. Je DARS pripravil slabo dokumentacijo ali država ni imela denarja in je šlo za dogovor v ozadju, da se projekt sabotira. Dotaknila sta se tudi čistk na RTV Slovenija. Petek je opozoril, da so bili po prevzemu oblasti spiski tudi na področju kulture, tudi za tiste, ki niso bili povezani s prejšnjo vlado, niso pa je kritizirali. Prav tako so se delali spiski ljudi, ki so dobili službo v javni upravi v času Janševe vlade. Takšnega brutalnega obračuna, kot se je zgodil na RTV Slovenija pa se Petek ne spomni niti iz prejšnje države.

Petek je izpostavil, da je operativnih vojakov manj kot zaposlenih na RTV Slovenija. Pred časom so na RTV zaposlili nekaj sto honorarcev, sodišče pa je določilo, da mora te zaposliti, saj so pogodbe imele elemente zaposlitve. Zaposlovali pa so ne glede na sposobnost. Pogovarjala sta se tudi o napadu na Petka iz leta 2001, ki je bil na srečo zadnji napad, ki se je zgodil na novinarja v Sloveniji. Nato so politični aktivisti, ki si pravijo novinarji kričali kakšni napadi nanje se dogajajo, čeprav se nikomur ni nič zgodilo. Oba sta se strinjala, da slovensko novinarstvo še nikoli ni bilo v tako slabem stanju kot je danes.

20.00 Naslednji gost se je Borisu pridružil na daljavo. Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič se je oglasil v studiu v neposrednem prenosu iz Moldavije. Najprej sta spregovorila o ekonomski politiki vlade Roberta Goloba. “Ekonomska politika te vlade je precej ad hoc, v okviru globalni usmeritev pa je definirana s tem, kar je moderno v Evropi, torej zeleni prehod, zmanjševanje emisij itd. To je načelna usmeritev, sicer pa neke ekonomske politike v resnici ni,” je povedal Šušteršič. Doktor ekonomije je napovedal recesijo, saj naša nizka ekonomska rast temelji predvsem na trošenju države. “Ko se bo to trošenje prenehalo, bomo padli v recesijo,” je napovedal. Izpostavil je tudi, da ima Slovenija resen demografski problem, ki ga bomo morali rešiti s kombinacijo ukrepov za spodbujanje rojstev, zadrževanja kadrov v Sloveniji in tudi migracij.

19.00 Boris vztraja že 49 ur, ostaja mu še, kot pravi, mala malica. V studiu se mu je pridružil Žiga Turk, govorila pa sta o svobodi govora v Sloveniji, saj ima vlada srhljive ideje, kako bi zatrli svobodo govora do konca. “Na to vprašanje sem občutljiv, ker se zavedam, da pravica govora ni samoumevna in ker se moram za to vsakodnevno boriti”, pravi Turk. Tudi Boris je dejal, da ima redne težave z oblastjo, pa ne zato, ker bi šel predaleč, da bi pozival k sovraštvu in nasilju. Akos mu je na primer “ukazal” kaj sme objaviti in kaj ne in so sami določili, kaj je sovražni govor. Na drugi strani pa je parlamentarna komisija, ki ne preiskuje nosilce javnih funkcij zasebni medij. “To je škandal” je dejal Turk.

Za demokracijo je pomembno ravnotežje moči, da drug drugega kontroliramo. Govorila sta tudi o poslanskih vprašanjih, ki so pod Golobovo vlado očitno prepovedana in zatirana. Za demokracijo je pomembno ravnotežje moči, da drug drugega kontroliramo. Govorila sta tudi o poslanskih vprašanjih, ki so pod Golobovo vlado očitno prepovedana in zatirana. V nekateri drugi državi bi takšna stvar celo lahko prišla do ustavnega sodišča. Saj ima opozicija pravico dobiti odgovor na vsako vprašanje. To kaže na aroganco oblasti, za katero se skriva strah pred nesposobnostjo. “Samozavesten predsednik vlade bi rekel: Dajte mi ta vprašanja, da jih odgovorim”.

18.00 V nadaljevanju je Boris gostil zdravnico Tino Bregant. Bregantova: “Pravijo, da je za vsako večjo stvar potrebnih deset tisoč ur, vse od olimpijske medalje, do bolj zahtevnega doktorata.” Boris je zatem spomnil, da nam zdravstveni sistem razpada, da se ničesar ne dogaja, vlada pa ne izvaja nobenih reform, ukrepov. Bregant: “Se dogaja, stvari propadajo, zdravstveni sistem se slabša, z vsakim mesecem, ko je ta vlada na oblasti, je vsak mesec slabše. Najhujše pa je, da mi to plačujemo. Ko bomo državljani pogledali nazaj v leto 2023, bomo državljani ugotovili, da smo letos dali eno milijardo evrov več v zdravstvo zato, da imamo manj!” Zadeva nas po eni strani drago stane, ljudje pa imajo občutek, da je zdravstvo brezplačno, kar ni res.

Ljudje pri nižji plačah plačujejo po tristo, pri višjih pa šesto evrov od plače, nimajo pa osebnega zdravnika! Na čakanju je nad 80 tisoč ljudi, ljudje umirajo v čakalnih vrstah, dali pa so nam na možnost evtanazijo. Način, kako se vlada loteva reševanja zdravstva, je po njenem skoraj tragikomičen. Prepričana je tudi, da denar ni ključen problem, ko gre za čakalne vrste. Spomnila, je da se pri njenih mladih kolegih zadnja leta dogaja “tihi eksodus”, odhajajo v tujino. Odšlo je veliko kirurgov in anesteziologov, o čemer se ne govori. “Vidimo pa, da na področju zdravstva prehajamo v polje vojne medicine! Gre za to, da imamo vse večje pomanjkanje kadra, zdravnikov!” 

Bregant: “Ko ljudje tako obupajo, da odhajajo in se niti borijo ne več, to pomeni, da imaš resno, resno težavo!” Smo država, ki je pod evropskim povprečjem po številu zdravnikov. Manjka tudi medicinskih sester. Obenem se je uspelo doseči, da je medicina za nove študente neprivlačna in nezaželena, kar kaže nizko število zahtevanih točk za vpis, ljudje pa ostajajo brez storitev. Kot ugotavlja, ljudje nimajo slabih izkušenj z osebnimi zdravniki, jih pa imajo z zdravstvenim sistemom. Je pa Golobova politika tiska, ki močno demonizira prav zdravnike. Prav tako posamezni neugledni primeri mečejo slabo luč na celotno stroko. “Vidim pa da premier naokrog hodi z berglami, verjetno si tiste noge ni sam oskrbel!” 

17.00 Ko je odbila 47 ura vodenja oddaje je Tomašič spregovoril s predsednikom državnega sveta Markom Lotričem, dolgoletnim podjetnikom, direktorjem podjetja Lotrič Meroslovje. Lotrič je uvodoma nekaj povedal o tem, kaj je Državni svet, saj ga Slovenci precej slabo poznajo. Lotrič: “Državni svet je prvi dom civilne družbe. Zakaj? Ker je v njem pet interesnih skupin: delojemalci, delodajalci, skupina, ki zastopa interese kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev, potem so negospodarske dejavnosti in lokalni interesi.” Volitve v svet so enkrat na pet let. Srce Državnega sveta pa so komisije. Lotrič: “Odgovor na določena vprašanja, denimo s področja zdravstva, podajo kolegice in kolegi, ki so strokovnjaki na svojem področju.” To mu je najbolj všeč. Ko obravnavajo določen zakon, ne dobimo politične odgovore, ampak zelo strokovno podprta vprašanja in odgovore na vprašanja. Lahko reče, da je Državni svet sestavljen iz strokovnjakov, ekspertov s svojega področja in v tem je dodana vrednost. Državni svet daje različne pobude za zakonodajo, da ljudje lažje živijo. Lotrič: “Največji mehanizem Državnega sveta je veto!” 

16.00 V studiu se je nato pridružil Janez Tušek ustanovitelj in direktor podjetja TKC. Osnovna dejavnost podjetja je lasersko varjenje, laserska obdelava kovin, lasersko rezanje. Gre za eno najboljših podjetij na tem področju v Srednji Evropi. Tušek doktor tehniški znanosti in upokojeni profesor na fakulteti za strojništvo. Na vprašanje voditelja oddaje, kako gleda na trenutno situacijo v Sloveniji, je Tušek odvrnil: “Podjetniki smo zelo zaskrbljeni. Po eni strani nas izčrpavajo, strah nas je negotovosti, ne vemo, kaj si bo Luka Mesec še spomnil,” je dejal. “Podjetje je uspešno, ker imamo kvalitetne ljudi. Gre v glavnem za moje bivše študente. Ko sem predaval, sem jih povabil, naj se podjetju pridružijo preko študentskega servisa, nekateri, tisti, ki so bili dobri in jih je področje zanimalo, so ostali,” pojasni podjetnik.

Tomašič je uspešnega podjetnika povprašal, kaj ga najbolj moti v naši državi: “Vem, da so ljudje različnih političnih nazorov. […] Moti me dvoličnost ljudi. Nenačelnost. Vsi vemo, da je uniformirana policija iskala Možino na javni novinarski hiši. Si predstavljate, da bi dve leti prej isti policisti iskali Štefančiča? Zahtevali bi interpelacijo Hojsa, prišlo bi do Bruslja, do Združenih držav.”

15.00 Bojana Požara je v studiu nadomestil nekdanji direktor Finančne uprave Ivan Simič. V začetku sta spregovorila o odnosu, ki ga do davkov goji trenutna vlada. Kot je povedal voditelj oddaje Boris Tomašič, so ti za vlado kot nekakšen bankomat. “V vladi Janeza Janše smo zmanjšali dohodnino iz 50 odstotkov na 45. Imel sem celo idejo, da bi uvedli dohodninski razred nad milijon evrov, ki bi bil obdavčen 10 odstotkov. Zaradi tega so me napadli mediji in posamezniki. […] Slovenija je na takšnem strateškem mestu, da bi lahko bila zanimiva za vse. Letališče Jožeta Pučnika bi lahko bilo polno, lahko bi se letala, lahko bi bilo veliko število privatnih avionov, če bi mi znali pripraviti tako davčno zakonodajo, da bi bili lahko tisti, ki veliko zaslužijo, naši davčni rezidenti. Tudi kakšen slovenski športnik ne bi odšel v tujino.”

Simič se je pred kratkim podal na nov poslovni podvig. Potem ko se je 35 let ukvarjal z davčnim svetovanjem, se je sedaj podal še v zdravstvene vode. Odprl je medicinski center Crystal, kjer ponujajo 8 različnih dejavnosti. Gre za povsem zasebno kliniko, brez koncesije. Simič je ob koncu komentiral zadnje kadrovske poteze vlade Roberta Goloba. “Vsakdo si ima pravico narediti svojo ekipo. S tem se popolnoma strinjam. Mislim pa, da moraš tiste ljudi, ki si jih zamenjal, nato pustiti pri miru. Nad njimi se ne smeš izživljati. To je bilo zame veliko razočaranje, ko je prišla ta vlada. Moji sodelavci so doživljali določena maltretiranja.” 

14.00 Še en dan in štiri ure loči Borisa do rekorda. Z njim v studiu je Bojan Požar, ki je dejal, da ne pozna nikogar, ki bi zdržal to, kar si je zadal Boris. “75 ur se pogovarjati, to je fantastični dosežek”. Požar je Borisu povedal o srečanju z Lojzetom Peterletom, ki mu je dejal, da ga ljudje pozivajo naj ponovno relativizira Slovenske krščanske demokrate. Požarju se je zdelo, da je Peterle poln elana, in da bo šel v nov projekt.

Pogovarjala sta se o vladi Roberta Goloba in o klicu Ane Roš. “To kaže stanje duha, ki obvladuje Goloba in njegovega ožjega kroga”, je prepričan Požar, ki še pravi, da te stvari ni za podcenjevati. “Ta video zelo dobro definira Goloba“. Pravi, da naš premier ni nepopisan list papirja, čeprav bi ga mediji radi tako prikazali. Najbolj ga je definiral Janez Šušteršič, ki je dejal, da na njega Golob ne naredi nobenega vtisa, saj ga posluša kar on govori.

Požar je spregovoril tudi o nedavni aferi, v katero je padel Golob, o čem smo tudi mi poročali. Da je le avgusta kabinet Roberta Goloba dvema podjetjema za najem letal plačal 73.800 evrov davkoplačevalskega denarja, vse kaže pa na to, da se je na stroške državljanov peljal tudi na zasebne počitnice. “Zanimiv je popoln medijski molk o tem – v tujini bi takšen premier odstopil takoj, tu ni debate.” Molk pa kaže na to, da je zadeva resna, pravi Požar. Pogovarjala sta se tudi, kako vsebinsko prazen je Golob. Borisovi viri, ki sodelujejo z Golobom v zdravstvu pravijo, da ko mu razlagajo, kako rešiti določene situacije, le prazno gleda. Požarjevi viri pa pravijo, da se Golobovi sodelavci v kabinetu bojijo, kaj bo na kameri spet rekel ali obljubil in kakšnega reševanja si bodo morali ponovno izmisliti.

Boris in Bojan sta se preselila na tekaško stezo in nadaljevala pogovor o tem da je stranka SD izginila, čeprav sami mislijo, da dobro delajo, še posebej so ponosni na Matjaža Hana, čeprav Požar pravi, da ne ve zakaj. Dotaknila sta se tudi dogajanju na RTV. Za njih ni razloga, da bi se sedaj ustavili. Pogovarjala sta se o Marcelu Štefančiču, ki naj bi bil nezadovoljen s prejšnjim honorarjem in želi več, da bi se vrnil.

13.00 Pred Borisom je še 29 ur. Z naslednjim gostom poslancem Danijelom Krivcem sta govorila o vladnih lapsusih, glede katerih je premalo odziva v medijih. “Tudi mi smo bili na začetku presenečeni a smo ugotovili, da je vse dogovorjeno tudi kaj se posreduje v medijski prostor”, je dejal Krivec. Medtem pa je opozicija zgubila svojo nalogo, saj nima nobene nadzorne funkcije. “Narobe svet, opozicijske funkcije prevzemajo v koaliciji, nekateri predsedniki odborov prepovedujejo govor, tudi predsednica DZ Urška Klakočar pretirava z omejitvami in parlament je postal omejen,” dodaja Krivec.

V veliko pomoč vladi je NSi, ki je preprečila, da bi SDS vodila komisijo za nadzor javnih financ. Ne dajo tudi določenih podpisov, tako da ne vemo več kdo je opozicija in kdo je koalicija, meni Krivec. Sedaj imamo napačen izračun za dve milijardi – se kdo ukvarja s tem? se sprašuje. V nadaljevanju sta govorila o “ukrepanju” vlade po poplavah in o vseh obljubah, ki so ostale le pri tem. Niti občine niso še dobile avansa, govorjenja o tem, kako so hitri pa je v medijih veliko.

V primerih, ko je na oblasti leva opcija so mediji zelo uslužni, velike napake se ne objavljajo in ljudje mislijo, da je vse normalno. Tako so kršitve poslovnika v DZ sedaj nekaj povsem normalnega. Ne slišimo niti več računskega sodišča, ustavnega sodišča, praktično vse je v domeni nevladnikov, ki praktično pišejo zakonodajo namesto vladne strukture, pravi Krivec. Pogovarjala sta se tudi o menjavah na RTV, glede katerih je Krivec, dejal, da so njim očitali čistke, tudi ko je nekomu potekel mandat, sedaj pa niti tega več ne upoštevajo. Gladko zamenjajo vodstvo, urednike, novinarje, nazorne svete brez resnih zakonskih podlag.

Beseda je tekla tudi Kaninu in o “hudi aferi”, ko je opravljal dvojno funkcijo, kršil  zakon o integriteti in še veliko drugega se je pisalo v medijih. Krivec ne verjame v naključja – KPK je ugotovil, da je zasedal nezdružljivi funkciji kot član sveta javnega zavoda za turizem Dolina, afera pa je izbruhnila ravno v času, ko se je sprejemal zakon o Kaninu. Videlo se je, da je zadeva sproducirana, je prepričan Krivec.

12.00 Še nekaj več kot trideset ur nas loči do svetovnega rekorda. Boris pa nadaljuje oddajo z novim gostom, ki je že svetovni prvak, Rokom Margučem. Leta 2013 je namreč osvojil naslov prvaka v paralelnem slalomu in čeprav je od tega že 10 let, spomini ostajajo. Spominja se, da je bilo takrat zelo mrzlo, minus 15 stopinj celzij. Boris ga je vprašal kako postaneš svetovni rekorder? “Zanimivo je, da ljudje mislijo, da se uspeh zgodi čez noč, a je za uspeh potrebno veliko let odrekanja”, pravi. Talent pomaga, ampak brez trdega dela ni ničesar.

Zelo neprijetna stvar pri športu pa so poškodbe, pravi. Še posebej, če se te zgodijo pred Olimpijskimi igrami, saj štiri leta garaš in si predan cilju, potem pa se ti svet poruši. A se z malimi koraki si povrneš motivacijo.

Deskarji spadajo pod Smučarsko zvezo Slovenije. A kot pravi Marguč je vse priprave in treninge na začetku financiral njegov oče. Na določeni točki pa je pomagala tudi zveza. Pri njegovih začetkih tako ni bilo “finančnega pogona”, kot ga sedaj vsi mladi zahtevajo. Pogovarjali sta se tudi o zimskih olimpijskih igrah, ki bodo leta 2026 pa o njegovih dosežkih. V svetovnem pokalu je bil lansko leto tretji in je dobil ov zagon po nekaj poškodbah v preteklosti.

11.00 Z vsako minuto se bližamo cilju, je dejal Boris ob sprejemu naslednjega gosta v studiu, to je Davor Božič, televizijski voditelj, plesalec, pevec, glasbenik. Božič se je spomnil kako je v otroštvu, pri enajstih letih ustvaril band Pink Panter imeli hit tistega poletja z naslovom Mojcika. Pri petnajstih pa je že posnel svoj prvi album. Ena izmed njegovih pesmi pa je bila tudi v filmu Poletje v školjki. Nato je v Ameriki študiral glasbo, kjer se je veliko naučil. Ko se je vrnil je pristal na vodenje mladinske oddaje Pod klobukom. Tam se je prelevil v glavni lik te oddaje, ki je trajala kar 17 let. Sedaj pa že deset let dela glasbo v Ameriki.

Tudi sam se sprašuje s kakšno zvrstjo glasbe se ukvarja, ker ne spada v noben žanr, pravi Božič. Temu pravijo zavestna glasba – da ti pomaga, da se zaveš kaj je v tebi. “Z glasbo in besedili skušamo v ljudeh vzpodbuditi, to kar je to duhovna dimenzija. Notranja stabilnost in umirjenost.” Povedal je tudi zgodbo, kako je nastala njegova najbolj predvajana pesem, ki je nastala v času covida. Glede svojega življenja v Ameriki pa je dejal, da je glede kreativnosti Amerika nekaj kar nikjer ni doživel, glede življenja pa je zanj preveč intenzivna, hitra in premalo poglobljena.

10.00 Trenutni rezultat maratona je 40 ur proti 32 ur in se počasi približujemo koncu. Z Borisom pa je sedaj v studiu Edvard Kadič. V začetku pogovora je Kadič vprašal Tomašiča kako je, ki mu je dejal, da je sedaj v redu. “Pride kriza in sem na njo že pripravljen, potem pa se zopet dvignem“. Najhuje mu je okoli treh, štirih, petih zjutraj, pravi. zjutraj. Ko je imel uro pavze (ker si ni vzel petminutne odmore na vsako uro) je rekel, da je spal 45 minut. “Zanimiva izkušnja – ulegel sem se in nisem mogel zaspati, čez tri sekunde so me zbudili, jaz pa sem imel občutek, da sploh nisem spal.” Ob spremljanju družbenih omrežij je Kadič opazil,  da neverjetno veliko ljudi spremlja ta projekt in ga podpira “smo s tabo”, mu je dejal.

Kadič je strokovnjak za govorico telesa, ljudi uči javnega nastopanja, samozavesti, piše knjige. “Moja dejavnost je strateško komuniciranje, kako razumeti komunikacijo drugih in kako sam komunicirati. Znotraj tega se ukvarjam z neverbalno komunikacijo”.

Ob nastopu mandata Roberta Goloba je Kadič napovedal nekaj, kar je po tiho upal, da se ne bo uresničilo, ampak se uresničuje. Da bo Golob eden najbolj osovraženih osebnosti oziroma z največjim madežem na svojem vladanju v zgodovini slovenskih premierjev. Točno to se počasi uresničuje. “To ne govorim, ker sem sovražno nastrojen proti njemu“, pravi. Hitro lahko razumeš kaj je forma njegove vsebine. To kar “blekne”, se cela vlada potem trudi uresničiti, pravi Kadič in za to se mu to obeta. Govor Roberta Goloba je popolnoma nekonsistenten, kar danes govori, bo jutri drugače. Ampak je suveren, odločen, že na meji agresivnosti. Kadič je opazil, da ko v oddajah na TV Golob začne z agresivnim glasom, se voditelji ali voditeljice zaustavijo, ker se ga na neki točki bojijo, oziroma represivnih ukrepov, ki bi lahko sledili.

V nadaljevanju sta govorila tudi o delu novinarjev, ki bi morali biti bolj vztrajni pri kakšnih pomembnih vprašanjih politikom, pogovor pa je nanesel tudi o brutalnih čistkah na RTV.

9.00 Boris je vse bližje cilju. Kot naslednji gost v studiu se mu je pridružil Mitja Ferenc, zgodovinar in glasbenik. Je namreč dolgoletni član in pevec kostelske tamburaške skupine Prifarski muzikanti. Že 15 let imajo v Cankarjevem domu, kulturnem hramu, vsako leto koncerte, potovali in nastopali so tudi v tujini, v Rusiji, Ameriki, Danski, Evropi in tudi v sosednjih državah. “Ni umetnost nekaj velikega narediti, umetnost je vztrajati”, pravi. Vsi člani so zaposleni in sta jim glasba in oder le hobi. S tem skrbijo, da ta glasba živi in da ne gre v pozabo. “Moramo biti ponosni na našo kulturo in na naš jezik,” sporoča našim gledalcem. “Ne vem zakaj tako hrepenimo po tujih zvrsteh, ker je tudi slovenska produkcija kvalitetna”, meni, saj se na radijih skoraj slovenskih pesmi več ne predvaja.

Ferenc se tudi ukvarja s polpreteklo zgodovino, z obdobjem po drugi svetovni vojni, ki je močno zaznamovalo Slovence in zelo poškodovalo. Je namreč član komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Kje se nam je zalomilo, zgodil se je zločin, strokovnjaki raziskujete v kakšni meri, mi se pa danes pogovarjamo ali je bil to zločin ali ne, sprašuje Tomašič. Ferenc je veliko razkril o zločinih, ki so se zgodili leta 45, pod vodstvom komunistične partije. Razkril je, da so v Beogradu našli zelo pomemben in pretresljiv dokument OZNE za prvo jugoslovansko armado, kjer je pisalo, da so se znašli v zelo neugodni situaciji in da ne vedo kam naj z ujetniki. “Naredili smo štab, ki je določal katere pustimo pri življenju in katere likvidiramo. Odločili smo se, da vse hrvaške domobrane likvidiramo in so likvidirali v Celju in okolici Zagreba 10 tisoč ljudi”, to je bilo v poročilu. Govoril je tudi o drugih grozljivih poročilih o tisočih likvidacijah. Zločin je bil načrtovan, pravi Ferenc.

Pri prebiranju depeš je našel tudi dokument Edvarda Kardelja, ki je pisal predsedniku slovenske vlade Borisu Kidriču (julija, ko je bilo ogromno pobojev že končanih) pisalo je: “Kmalu bodo razpuščena vojaška sodišča, začela bodo soditi civilna sodišča, kmalu bo razglašena amnestija in nimate več nobenega razloga, da ste tako počasni v čiščenju kot doslej”. Kar pa Slovenijo loči od zahodnih držav pa je ne le, da so bili ljudje pobiti na zverinski način in da so ostali brez groba, ostali so tudi brez spomina.

8.00 Teče 38. ura neprekinjene oddaje in v studiu z Borisom Tomašičem je Igor Omerza , ki je v zadnjem času napisal veliko knjig, ki pa so rezultat predhodnega dela. Razkril je, da piše knjigo o Igorju Bavčarju, za katerega arhive in material že ima ter da piše kronološko. V Arhivih iz leta 82 je prvič zaznal, da je Udba Bavčarja pričela zalezovati. To je kronološko- vsebinski pregled, pravi.

Njegova knjiga Jovanka in Udba je bila pravi hit, ki jo je razprodal. Zato ker je to še vedno zanimiva tema o Titovem dvoru. Ni para v komunizmu, da je tako luksuzno živel, je razkril Omerza. “To pa je bil predvsem patološki odnos – Jovanka je bila bolna ženska, prišla je v politični vrh in je maltretirala Tita, ki pa je bil pri njej nemočen”. Bila je zvita ženska, ki ni maltretirala le Tita, ampak celotno politično in vojaško vodstvo. Vse te informacije je pridobil v arhivih na ministrstvu v Beogradu, tega mi nimamo, pravi.

Razkril je še, da Tito, ko je pristal v bolnici ni več želel, da Jovanka pride k njemu. Tako pravijo arhivi pravi Omerza in dodaja, da so bili z njim zdravniki, ki so pričevali. Več je povedal še o njegovi smrti in o tem, kako je Jovanka grozila, da bo razkrila določene skrivnosti, če ne bo dobila še več premoženja.

V nadaljevanju je pogovor tekel še o aktualni politiki, o pokopu Janeza Zemljariča, kar je Omerza označil za zelo nevarno početje za državo. Sporno se mu zdi tudi to, da je bila predsednica države Nataša Pirc Musar, kot vrhovna poveljnica tiho.

00.30 Gostje v tem dnevu bodo:

24.00 Boris Tomašič si je po 30 urah vodenja oddaje vzel zasluženi počitek, ki pa ne bo trajal več kot eno uro.

23.00 Borisu se je pridružil Odvetnik Janez Stušek, nekdanji direktor SOVE. Pogovarjala sta se o cenzuri, ki ga vlada načrtuje z medijsko zakonodajo – med drugim sistem pooblaščenih prijaviteljev. Stušek meni, da Evropska konvencija o ČP in praksa ESČP omejujeta kakršnokoli omejevanje svobode govora. Prav tako meni, da je sistem pooblaščenih prijaviteljev zgrešen. Pravi, da je slovenska zakonodaja in sodna praksa zdaj urejena ustrezno in ne potrebujemo dodatnih širitev tega kar je z zakonom že določeno.

Stušek je proti temu, da se proti svobodi govora uporablja zakon o javnem redu in miru – ni bil namenjen temu. Tak primer je bil tožba Urške Klakočar Zupančič proti Romanu Vodebu.

Dotaknila sta se tudi glose, zaradi katere je na pogojno kazen kot urednik bil obsojen Jože Biščak. Stušek zaupa v sistem. Pravi, da je tudi sam izgubil primere, kjer bi moral zmagati, pa je nato ESČP popravilo krivico. Satira je že večkrat bila sodb ESČP-ja razlaga Stušek in sodišče takšne tožbe vedno razveljavlja (tako civilne kot kazenske). Stušek je prepričan, da je kritika oblasti, tisto kar dela demokracijo. Brez kritike oblasti, se ljudje ne moremo odločati. Ko medij ne kritizira oblasti ni več medij, ampak propagandno glasilo.

Pogovarjala sta se ali so socialna omrežja mediji. Kje je razlika med klasičnim medijem in socialnim omrežjem. Je Facebook postal urednik, če je s fact-checkerji briše komentarje oz. novice? Stušek razloži, da 11. člen Zakona o elektronskem poslovanju na trgu to delno že ureja – kdaj nek urednik bloga postane odgovoren? V trenutku, ko je obveščen s strani oškodovanca. Dokler urednik ne ve za objavo ni odgovoren, ko pa ga oškodovanec o tem obvesti, pa tudi spletni urednik bloga postane odgovoren.

22.00 Približujemo se 30 uri oddajanja, Borisov gost je ultramaratonski plavalec Martin Strel, ki je preplaval Mississippi in Amazonko in se tako vpisal v Guinessovo knjigo rekordov  – drži kar pet rekordov. Borisu je prestavil svojo pot v svet maratonskega plavanja in rekel, da njegovi dosežki temeljijo na znanstveni metodi. Tudi on je dolgo bedel, kot bo moral Boris – kar 105 ur, ko je neprestano plaval 84 ur. Govoril je kako veliko mu je pomenilo, ko je prejel pismo slavnega plavalca Richarda Hoffmanna, katerega rekord je premagal.

Amerika ga je naredila velikega, pravi Strel, predvsem zaradi filma Big River Man, ki je zmagal na Sundance festivalu. “Kdor je velik tam, je lahko velik kjerkoli” je povedal. Povedal je še kako umazane so svetovne reke in da smo lahko v Sloveniji veseli, da lahko pijemo vodo iz pipe – v ZDA ne morejo.

Strel verjame, da bo Borisu uspelo, saj ima odlično ekipo. Pravi, da sta si podobna, ker sta nočna tipa, ko pa sonce vzide pa bo malce težje. Pravi, da prvo noč po rekordu ne bo dobro spal, saj je preveč adrenalina.

21.00 Ob devetih zvečer je v studio prišel Branko Grims, poslanec SDS. Poslanec Grims je znan po njegovem nasprotovanju nezakonitemu priseljevanju. “Trdim, da je Evropa na taki točki, zaradi prežetosti s kulturnim marksizmom, v nekaterih institucijah Evropske unije, da gre ta za zadnjo možnost, da Evropo, z njenimi vrednotami, z njeno neponovljivo civilizacijo, ohranimo našim otrokom,” pove Grims. Nadalje pove, da kot rešitev vidi remigracijo ali repatriacijo migrantov, ki bo “zelo težka, to je težak proces. Pomeni, da je potrebno preverjati vsa izdana dovoljenja, da je potrebno poiskati vse tiste, ki se skrivajo po EU, kljub temu da so prejeli veljavne odločbe o izgonu.” Opozoril je tudi na odnos trenutne oblasti do nezakonitih migracij, ki trdi, da migracije ne predstavljajo varnostnega problema. “Morate vedeti, ali se spreneveda in nima pojma, ali pa laže,” je jasen Grims.

Nato dodaja: “Dokazano, preko Slovenije je šlo tudi nekaj ljudi, ki so bili vpleteni v najhujše zločine, najhujše teroristične akcije islamističnih teroristov. Med drugim eden izmed vodij teroristične akcije Bataclanu, v Parizu.” Poslanec SDS pojasni, da se sedaj uresničuje to, kar je govoril vsa ta leta, to je, da Evropa ne potrebuje prav nobenih masovnih migracij, temveč dobro družinsko politiko. “Zato, da se bodo mlade družine lažje odločale za več otrok. Potrebuje civilizacijski premik naprej, da bo otrok znova razumljen. Kateregakoli avtohtonega naroda Evrope,” pove Grims. Tomašič je nato Grimsa vprašal o velikem političnem vprašanju, katerega razrešitev bo v temelju spremenila naravno delovanja EU. Doslej se je v Svetu odločalo s soglasjem, vsaka država pa je imela možnost veta. Slovenija ta prehod pod ministrico Tanjo Fajon podpira. Tomašič je prepričan, da gre za veliko neumnost, o tem pa povpraša tudi Grimsa. “Tukaj gre za vprašanje, kaj je pojem veleizdaje”, o tem v začetku pove Grims, nato pa nadaljuje, da je načelo konsenza edini način, da majhen narod uveljavi svoj vpliv. “Moderna Evropa je bila zgrajena na spoštovanju načela konsenza,” spomni Grims.

20.00 po kratkem pogovoru s TV voditeljem Aleksandrom Rantom, pa je po 26 urah in šestih minutah neprekinjenega predvajanja, Boris gostil bivšega ustavnega sodnika in aktualnega vrhovnega sodnika Jana Zobca. Uvodoma sta se dotaknila vodenja Državnega zbora, “grozljivo spornih odločitev Ustavnega sodišča” in delovanja vlade kot takšne. Boris ima občutek, da se je spoštovanje prava in osnovnih norm v Sloveniji v zadnjem letu in pol spustilo pod nivo kateregakoli obdobja doslej od začetka samostojnosti. Zobec: “Pri nas je bolj tradicija vladanja s pravom kot pravne države. Pravo je inštrument države, s katerim ta, ki to državo upravlja, ki je dobil na volitvah večino, vodi. Pravo pa razlaga tako ali drugače. To pa je v temeljnem nasprotju, tudi pravne države.” Vladavina prava je v temelju prepoved arbitrarne, samovoljnega političnega vodenja, zlorabe oblasti za svoje vladarske, lobistične itd. interese.

V Sloveniji je prav to velim problem zaradi neizpeljane tranzicije in lustracije. Še bolj očiten primer pa je Rusija. Tudi tam je neizvedena lustracija, infiltracija bivših pripadnikov tajnih služb itd. kaže velike podobnosti s Slovenijo. Tudi razumevanje prava v Sloveniji je zelo podobno ruskemu. “To ni več vladanje s pravom, ampak avtokratski legalizem,” je še dejal glede Rusije. Boris je ob tem spomnil na novi zakon o RTVS, ko je nekdo z večino v DZ-ju odločil kaj želi doseči, pri tem pa ni upošteval nobenih drugih pravil. Zobec je ob tem spomnil, da je bila že pri samem nastajanju zakona izigrana demokracija. “Ljudska volja na referendumu pa ne more derogirat ustave, ne more odvzet človekovih pravic. Zato je ta zakon tudi predmet ustavno-sodne presoje. In mislim, da bi morala biti ugotovljena protiustavnost,” je bil jasen Zobec. Obenem se je US demantiralo, ko je podalo izjavo, da ni sposobno varovat človekovih pravic pobudnikov ustavne presoje v konkretnem primeru, zato so jih enostavno odvzeli. US si je privoščilo odvzem sodnega varstva.

Pobudniki so namreč (tudi zaradi predolgega sojenja) izgubili pravni interes. Njihova mesta na RTVS so namreč že zasedle druge osebe, stanje kakršno je pa je nespremenljivo, nepovratno. Pobuda RTV-ja pa bo verjetno umaknjena zaradi novega vodstva, ki tako ali tako v zadevi nima interesa. S tem je dejansko tudi odprta Pandorina skrinjica, da lahko vsak z večino v DZ-ju menja kadre v javnih inštitucijah. Zobcu vliva optimizem dejstvo, da je šla zadeva na Evropsko sodišče. In ko bo od tam prišla sodba, bodo po njegovem ugotovljene kršitve človekovih pravic. Šlo je za poseg v trajajoče mandate, prav tako sodno varstvo in poseg v pravico do zasebnosti itd. Pravice, ki so bile sistemsko kršene bodo ugotovljene. Zobec: “Dvomim, da bo sodba kar tako poniknila, zelo bo odmevna!” Politične menjave pa še dodatno krepijo stališče pritožnikov v Strasbourgu. Gre samo za mimikrijo civilne družbe, v resnici pa za “specialne enote vladajoče koalicije”. Podoben primer poznamo iz Moldavije, kjer je Komunistična partija prevzela državno TV. Spomnila sta se tudi zaprtja Janeza Janše pred volitvami, kar je imelo vpliv na legitimnost in videz teh volitev. Nad volitvami 2014 leži senca dvoma, to pa gre naprej in pomeni erozijo demokratičnega procesa. Boris je spomnil tudi na nekdanjo sodnico Urško Klakočar Zupančič, ki pa sprejema arbitrarne odločitve, do katerih nima pravice. Recimo ne dopusti poslanskega vprašanja. Gre za osebo, ki naj bi poznala pravo. Zobec: “Protiustavno je poslancu odvzeti besedo v parlamentu!” Spomnila sta, da vladajoča oblast ustanavlja preiskovalne komisije, katerih namen je ustrahovanje oglaševalcev v medijih, ki opozarjajo na napake oblasti, ki so za oblast neprijetni.

19.00 Boris je po 25 urah in petih minutah gostil fizioterapevtko v Nado centru zdravje Lariso Mernik. Mernikova: “Nado center je predvsem specializiran za zdravljenje hrbtenic oziroma težave povezane s hrbtenicami. Zdravimo s posebno metodo – trakcijsko oziroma dekompresijsko terapijo.” Zdravijo tako akutne kot kronične probleme. Kot je pojasnila gre za to, da se hrbtenica z leti seseda. Z dekompresijsko terapijo pa poskušajo ustvariti razmak med enim in drugim vretencem, z razmikom vretenc pa ustvariti negativni podtlak med vretencema. Hernijo, ki draži živčno korenino pa skušajo malce potegniti nazaj na svoje mesto, da bi razbremenili živčno korenino. Terapijo izvajajo na pacientu v ležečem položaju.

Kot je posebej poudarila, se ljudje premalo zavedajo, da lahko s pravilnim izvajanjem dnevnih aktivnosti pripomorejo k preventivi tega, da bi prišlo do bolečin v hrbtenici. Mernik: “Vsak ve, da mora dvakrat dnevno čistiti zobe in se izogne težavam z zobmi. Če bi se pa vsi zavedali, da lahko izvajajo pravilne vzorce gibanja, pa bi se mnogokrat izognili težavam v križu.” Pomembno je, da pri vstajanju uporabljamo kolke (uporabljaš kolena). V nadaljevanju je pokazala tudi nekaj vaj za krepitev hrbtenice, med drugim preko krepitve globokih trebušnih mišic. Vaje se izvaja enkrat dnevno, po tri serije, deset do petnajst ponovitev. Zadeva se prilagaja glede na zmožnost vsakega posameznika. Ljudje naj sami ugotovijo, katere vaje so zanje najprimernejše in se jih držijo. Mernik: “Vodilo je “manj je več”.” 

V centru zdravja zdravijo tudi bolečine v vratu, se pa zadnje čase ukvarjajo tudi s splošno fizioterapijo (odpravljajo predoperativne in pooperativne težave, bolečine v mišicah, sklepih, vse fascialne obravnave, manualno terapijo itd.). Posege zaenkrat izvajajo samo samoplačniško, zaenkrat nimajo koncesije. Pri tistih, ki imajo težave v križu po nogah navzdol, svetuje, da obiščejo fizioterapevta. “Ljudje se morajo zavedati, da ležanje v postelji in jemanje protibolečinskih tablet, ne bo prineslo dolgoročnih učinkov.” Priporočljiva je tudi nordijska hoja s palicami, s katero dobimo poravnavo trupa, še bolj priporočljiva pa je hitra hoja. Rešitev za težave v vratni hrbtenici (imajo jih denimo tisti, ki delajo za pisalno mizo), da si delovno površino malce dvignejo na višino oči, in da vrat čim večkrat upognejo nazaj. Prav tako tudi lopatice ter jih malce zadržijo. Plavanje je prav tako priporočljivo. Pri bolečinah v križu in vnetju živcev pride v poštev gretje, ne hlajenje. Hlajenje pa je primerno za zvin gležnja.

18.00 Minilo je točno 24 ur od začetka osvajanja svetovnega rekorda! Pred Borisom sta še dva dni in nekaj minut, sedaj pa je z njim na tekaški stezi Aleksander Rant, ki je opisal pravila za pridobitev naziva najdaljša pogovorna oddaja v zgodovini. V nadaljevanju pa sta čas posvetila šerifu Zoranu Jankoviću in gradnji spornega kanalizacijskega kanala C0. Predstavila sta tudi novo edicijo Demokracije magazin, ki je kvalitetna raziskava ravno na to temo. “Ekološka katastrofa v Ljubljani pomeni katastrofa za celo Slovenijo”, je opozoril Rant. Tomašič pa je dejal, da je kanal tudi na potresnem območju in ni vprašanje če ampak kdaj bodo cevi počile.

Zakaj je potrebna ta edicija je ravno fenomen Zoran Janković. Pogosto ga podcenjujemo, on ni le župan Ljubljane, meni Tomašič. Je ena najpomembnejša figura strukture, ki obvladuje Slovenijo. On je blizu tega, da je drugi do tretji človek v tej strukturi in če vemo to, bistveno bolj razumemo, zakaj se mu nič ne zgodi – zakaj si lahko privošči iti na hrvaško televizijo in reči, da se mu nič ne more zgoditi, zakaj lahko da gradi nezakonit drekovod, zakaj lahko nadleguje mlade mamice in zakaj so mu odpisali milijonske dolgove.

V nadaljevanju sta govorila o medijskem projektu Nova24tv in začetkih. “Prepričan sem, da imamo najbolj zagrete in najboljše gledalke in gledalci. Ko imaš takšno publiko in ko za tabo stojijo takšne srčne osebe ni nič težko”, je dejal Tomašič v luči vseh političnih pritiskov, ki jih je naša medijska hiša deležna.

17.00 Boris vztraja že več kot 23 ur, še 49 ur in bo rekord dosežen, do takrat pa bo voditelj gostil še kar nekaj zanimivih gostov. Naslednji je direktor Vzajemne Aleš Mikeln. “Nujno sem ga mogel povabiti, dokler Vzajemna še obstaja“, se je pošalil Boris. Kot je znano so zavarovalnice trn v peti, že deset let politika napoveduje, da jih je potrebno ukiniti. A kot se spodobi za našo politiko, jih niso ukinili, ampak so prostovoljno spremenili v obvezno in spremenili v “državno zavarovalnico”. To še ni vse – ko je bil zakon uveljavljen je sledil nov predlog zakona in sicer zakon o preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo. Ta je zdaj v proceduri. Mikeln je razložil, da se skupščina v Vzajemni trudi, da ta zakon, kot takšen ne bi obveljal. “Verjamem, da bo sprejet a bomo videli če bo obveljal“. Skupščina je sicer proti temu, da bi se kakršen koli delež premoženja Vzajemne dal na Zavod za zdravstveno zavarovanje. Lastniki premoženja Vzajemne so njeni člani, je pojasnil in ne zavod za zdravstveno zavarovanje, kar je zapisano tudi v zakonu.

Lastniki premoženja Vzajemne so njeni člani, je pojasnil in ne zavod za zdravstveno zavarovanje, kar je zapisano tudi v zakonu.  In kje je tukaj Zavod? Vzajemna je nastala z delitvijo premoženja prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ki jih je zavod upravljal od leta 92 do leta 99. ker zavarovalniška dejavnost in zavodova dejavnost morata biti ločeni je takrat tudi Evropa zahtevala, da se zavarovalniška dejavnost uredi po pravilih zavarovalniške stroke, zato je nastala Vzajemna. Opozarja, da Zavod ni takrat dal denarja za ustanovitev Vzajemne ampak so se prostovoljna zdravstvena zavarovanja oddelila na Vzajemno z vsemi obveznostmi in terjatvami. Zavod se je kasneje odpovedal vsem terjatvam do Vzajemne, je pojasnil Mikeln.

Mikeln je dejal, da ljudje s tem zakonom o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja niso nič pridobili in da ne bo nič bolje. Sicer je vlada omejila najvišjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do 1.1. 2024 a je s tem dejansko povzročila velike težave v poslovanju v vseh treh zavarovalnicah, ki bodo poslovala z milijonskimi izgubami. Kaj imajo zavarovanci od tega? V tem trenutku morda plačujejo premijo 35 evrov, a je zavod že izračunal kolikšno bi bilo potrebno plačilo in izračunali so 45 evrov – ravno toliko kot so želele zavarovalnice dvigniti ceno in se je pričel pogrom.

16.00 Borisu se je pridružil Edi Jurjevec, lastnik športnega centra Prodnik, ki so ga prizadele poplave. Seznam škode je za družinsko podjetje, ki je odvisno od turizma, po besedah Jurjevca izjemno žalosten in znaša najmanj 1 milijon evrov. Kot pravi, sama sanacija ne bo dovolj, vse skupaj pa je lažje zaradi povezanosti njegove družine. Do sedaj od države ni dobil prav nič. “Dokler ne bo na računu,” temu ne verjamem. Ponudil se je za pripravo razpisne dokumentacije, ker je vlada pri tem neučinkovita in jih povabil k sebi na savinjski želodec ter mošt.

Pri srcu mu je bilo hudo, ker so mediji napadli Janeza Janšo zaradi čistih škornjev. Jurjevec je povedal, da je Janša po poplavah prišel k njim pomagat s celo družino. “Je super človek, če ga poznaš. Če pa poslušaš medije, si ustvariš sliko, kot jo slikajo oni.” Janša je po besedah Jurjevca pomagal tudi drugod po Savinjski dolini in povsod so pohvalili njegovo pridnost in entuziazem.

Kako podjetnik, ki je premoženje zgradil s svojimi žulji, gleda na draga potovanja ministrice Sanje Ajanović Hovnik v New York in vožnje z zasebnimi letali premierja Roberta Goloba? Po njegovem ljudje, ki imajo radi Slovenijo, tega ne počno. “Če veliko delaš, luksuza ne more biti veliko. Delati je potrebno tudi za druge in imeti ljudi rad.”

15.00 Do konca maratona je še skromnih 51 ur. Z Borisom je nov gost, dr. Igor Lukšič, ki mu je čestital za pogumno odločitev. To po njegovem rabi tudi slovensko novinarstvo, čeprav je zadeva nekoliko “odpuljena”. Nedavna dogajanja v slovenski politiki slovenski politolog komentira tako, da imamo danes na oblasti ljudi, ki delujejo po principu čistega ega, naslednji dan pa brez občutka sramu povozi izjavo prejšnjega dne. “Da ne govorimo o nekonsistentnih potezah, ki ne morejo zbujati zaupanja pri ljudeh.” Kot eno izmed nepremišljenih potez je označil tudi dela prost dan oz. “solidarnostni dan”, ki je za sabo pripeljal vrsto negativnih posledic.

Ime stranke Svoboda po mnenju Lukšiča nima nič skupnega z idejami francoske revolucije, temveč gre za fevdalno idejo, da gre za svobodo za zelo majhen odstotek ljudi. Odkup deležev v elektrogospodarstvu je ravno tak primer, nekateri ministri pa so prav iz tega “legla”. Ko je treba poskrbeti za širšo množico, pa so v reakcijah zelo počasni. Kredibilen način bi bil prvo počakati na oceno škode poplav, šele nato pa bi premier moral podajati izjave o ukrepih.

Kako dolgo se bo Golob oklepal položaja? Bo odstopil predčasno? Po mnenju Lukšiča je premier Golob “egotripač”, ki mu njegov značaj nikoli ne bi pustil zapustiti svoje funkcije, hkrati pa mu njegova večina omogoča vladanje do konca mandata.

Vladniki po mnenju Lukšiča ne vedo, da je po poplavah ostalo cel kup prizadetih ljudi, ki rabijo pomoč in se ne morejo sami pobrati. So na obrobju, pomoč pa še vedno ni prišla do njih. Hkrati pa se vladniki šopirijo, kako so hitri. Da nekdo to govori, ko si brez pomoči, po mnenju profesorja FDV ni dobro. Vlada ima to srečo, da je prizadetih razmeroma malo ljudi. Opozoril je tudi na varuhe javnega mnenja, ki v medijih vzporedno skrbijo, da se pravilno poroča.

14.0o V studio je prišel Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske Karitas. Gre za karitativno organizacijo, ki pomaga, ko je najhuje. “Karitas po latinsko pomeni dejavna ljubezen. Se pravi, premalo je zgolj imeti ljubezen in nič narediti. To je bistvo Karitas. Nekdo, ki živi v župniji v verskem delu, ne more brez drugega dela, brez pomoči drugim, brez skrbi za druge,” pove Tomažič.

Voditelj oddaje spomni na izjavo predsednice države Nataše Pirc Musar, ki je dejala, da “sedijo na denarju”. Tomažič je predsedničino izjavo komentiral: “Moja izkušnja je, da če želiš nekomu nasvete deliti, se moraš z njim najprej srečati. Da vidiš, kaj in kako ljudje delajo. S to informacijo lahko tudi bolj relevantno komentiraš neko delo. […] taka izjava povzroči škodo po nepotrebnem.” Generalni tajnik Slovenske Karitas opozori, da so v mesecu avgustu razdelili 1,2 milijona evrov, potem so pomagali, sodelovali pri delitvi 10 milijonov državnih evrov. Sedaj so sprostili večji del preostalih sredstev.

Tomažič, generalni tajnik Slovenska Karitas pojasni, da je njihova dejavnost namenjena družinam v materialni stiski. Glavnina njihove dejavnosti je delitev hrane, pomoč pri plačevanju položnic, kurjavi in vseh materialnih stvareh, pri družinah, ki so revne. “Kot veste imam vse več družin, kjer so ljudje zaposleni, a ne zmorejo meseca iz takšnih ali drugačnih razlogov. Nimajo trdne osnove, da bi lahko lažje živeli,” pojasni Tomažič in doda, da pomagajo tudi tistim, ki so trajno nezaposljivi zaradi raznovrstnih težav.

14.00 Tomašič še pred novim gostom predstavi novo ediciji Demokracije magazin, ki se bo tokrat poglobila v okoljsko sporni Kanal C0. “Vse barabije Zorana Jankovića na enem mestu. Od jutri naprej pri vašem prodajalcu,” pove Tomašič.

13.00 Boris Tomašič že 19 ur neprekinjeno vodi pogovorno oddajo. Kot pove, pravila postavljanja rekorda narekujejo, da v tem času ne sme zapustiti studia. Zato pa v studio prihajajo njegovi gosti. V tem trenutku se mu je v studiu pridružil duhovnik Jože Plut, ki uvodoma spomni na zadnje zakonske spremembe, ki se tičejo Katoliške cerkve, ki jo je slovenska oblast označila za “družbeno nekoristno ustanovo”. Plut je bil sicer prvi vojaški vikar, pred tem pa udeleženec v vojni za Slovenijo, s čimer je pridobil status veterana. K poslanstvu vojaškega duhovnika ga je pozval takratni nadškof Franc Rode, danes kardinal.

Plut je z gledalci delil svoje bogate življenjske izkušnje. V službi vojaškega vikarja je duhovno oskrbo nudil v Afganistani, Libanonu, Kosovu.. ko so bili tam nastanjeni naši vojaki. Pojasni, da se številni v življenjskih preizkušnjah odločijo, da postanejo kristjani. “Podatki so kar zanimivi. Tisti čas, ko sem bil sam tam (v Afganistanu op.a.) se je 25 pripadnikov (Slovenske vojske op.a.) odločilo, torej odraslih fantov in mož, da postanejo kristjani, katoličani,”  pove Plut. Ta je nato začutil drug klic in na cerkev naslovil predlog, da ga na vrhu skupine vojaških duhovnikov (kasneje se mu jih je pridružilo še več) zamenjajo nekdo drug, z novimi idejami in močmi. Cerkev je po več letih le sprejela njegov predlog, nakar je postal župnik v ljubljanski stolnici, kjer je bil 2 leti.

Plut ob koncu zaključi, da je zelo pomembno kakšno temeljno moralno držo in odločenost ima človek v sebi. “Doživljanje lepote, videnje lepote, lepega, dobrega, resničnega in enkratnega. Če si se odločil videti dobro, ne pomeni, da slabega ne vidiš,” pove Plut. “Bolj kot vidiš dobro, bolj kot je tvoje srce in um nagnjena k temu, da iz vsega izluščiš dobro, bolj se se zavedaš bremena zla in slabega. […] Če tako videvaš in je taka tvoja drža, boš vedno v svet prinašal optimizem, dobroto, srčnost in upanje,” zaključi Plut.

12.00 Naslednji gost v studiu je poslanec in pisatelj Dejan Kaloh. Kamera ga z Borisom Tomašičem ujame na tekoči preprogi, kjer najprej spregovorita o njegovem delu Milan Kučan: ko boter spregovori o sebi. Kaloh pojasni, da se je življenja prvega vplivneža na tranzicijski levici lotil preko njegovih izjav v javnosti. Pojasni, da v preteklosti ni bil skop z besedami. “Čez njegove citate de facto odkrivamo njegove življenjske zgodbe,” pravi Kaloh in dodaja, da je bila prav njegova knjiga povod za izid Repetove biografije, ki pa je po njegovem mnenju suhoparno čtivo. Sogovornika se strinjata, da je suhoparno, ker pravzaprav izpusti “sočne podrobnosti” iz življenja vodje komunistov. Kaloh ugotavlja, da si Milan Kučan ni nikoli pred obrazom podržal ogledala, ki bi mu lahko povedalo, da je “zakrknjen komunist”.

Kaloh pove, kako je Milan Kučan zaslutil, ko se je začela prebujati slovenska pomlad, da je čas za “prebarvanje” njegove ideologije. “Najprej so bili komunisti prenovitelji, da so sploh lahko šli devetdesetega leta na volitve […] Glede na to, da so monopoli še vedno isti, sicer razrahljani, torej državnolastniški monopol, medijski monopol in sodni monopol, ni težko vleči potez iz ozadja,” razloži Kaloh. 

Kaloh na pobudo klica v studio spregovori o poslanski Gibanja Svoboda Leni Grgurevič, ki s svojim delovanjem kaže, da do kolegov poslancev ne goji elementarnega spoštovanja, jih žali in jim skače v besedo, nasploh pa ne razume poslovnika. Tovrstnih poslank in poslancev pa je v Gibanju Svoboda še več.

12.00 Ob koncu predstavitve podjetja Express One  Majhen spomni na nekatere pomembne pravice, ki jih imajo kupci v tej industriji. Kupce poziva, naj se dobro pozanimajo o tem, kje kaj kupujejo. Preberejo naj splošne pogoje podjetja s katerim sodelujejo. “Pri spletni prodaji apeliram, da se kupuje v trgovinah, ki so znane in preverjene. Da ugotovijo, ali imajo pri dostavi kakšni alternativo,” pove.

11.30 Majhen izpostavi, da je slovenski “trg paketov” težak 25 milijonov paketov, pri čemer polovico teh paketov predstavlja promet med podjetji, preostanek pa med posamezniki. Na trgu se vse bolj pojavljajo paketi iz Kitajske. Teh je nepredstavljivo veliko in tudi veliko hitreje prihajajo iz Kitajske. Tovrstni paketi dostavljavcem povzročajo velike preglavice. Ti paketi so namreč majhni, pogosto pa so na delu tudi goljufi, ki slovenskim kupcem pošiljajo pakete (s plačilom po povzetju), ki jih ti sploh niso naročili.

11.15 Borisu Tomašiču se je nato v oddaji pridružil Aleksander Majhen, direktor prodaje v podjetju Express One. Gre za podjetje za prevzem, distribucijo, dostavo paketnih pošiljk. Kot pojasni direktor prodaje, gre za podjetje, ki je v 100 odstotni lasti avstrijske pošte. Ustanovljeno je bilo v Sloveniji lansko leto. “Je novorojenček na trgu,” pojasni Majhen. Kot pojasni je podjetje v začetku začelo predvsem z distribucijo pošiljk, ki so prišle iz tujine. Kot pojasni so vse nakupe, ki so bili v Sloveniji opravljeni na spletni trgovini Best Secret dostavljeni s strani podjetja Express one. Nato pa so se orientirali še na slovenki trg. Eden od slovenskih partnerjev, je tudi podjetje Nova obzorja, za katero Express one dostavlja knjige po celi Sloveniji, pove Tomašič.

10.45 Rupel pojasni, da je Evropska unija danes v zadregi, ki je povezana z Rusijo, vojno v Ukrajini in nemško energetsko politiko, kar pa je nadalje povezano z razliko med Nemci in Francozi, v nekaterih bistvenih pogledih. “V tej situaciji imamo proces, ki ga naši državljani razumejo, ki ga razumejo desnosredinske vlade v Sloveniji, leve pa ne, namreč sodelovanje srednjeevropskih držav.” Rupel nadaljuje, da imamo Slovenci veliko skupnega z vzhodnoevropskimi narodi. “Ti naši levičarji, jaz ne vem, kje imajo oni svojo centralo. To bi bilo treba šele odkriti,” pove Rupel. Sogovornika se strinjata, da je slovenska zunanja politika pod vodstvom Tanje Fajon brezciljna. Rupel trdi, da bi se morala Slovenija umestiti v skupino držav, kjer je njena beseda slišana in upoštevana. Gre za skupino držav, ki ima podobno zgodovinsko izkušnjo s komunizmom, hkrati pa lahko služijo kot nekakšen “ojačevalec” slovenskega glasu.

10.00 Za Borisom je že 16 ur vodenja oddaje. Njegov naslednji gost je večkratni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Kot je poudaril Rupel, so si v 57. številki Nove revije enostavno predstavljali osamosvojitev, kar se seveda ni zgodilo. Rupel spomni na odločilni pogovor med nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom, ji je v zabeleženem pogovoru dejal ameriškemu predsedniku: “Veste tako ne bo šlo več naprej. Mi bomo priznali Hrvaško in Slovenijo iz vseh mogočih razlogov.” 

Rupel spomni na zapise ameriškega diplomata, ki je dejal, da se ZDA in Rusija ne bosta mogli nikdar sporazumeti, saj je ruski sistem nekompatibilen z ameriškim. S Kissingerjem in politiko popuščanja so se stvari začele popravljati. Danes smo po mnenju Rupla, na področju Ukrajine, zopet v stanju popuščanja.

9.00 Borisu se pridruži diplomat, predavatelj, nekdanji minister in govorec za covid Jelko Kacin. Že kot sekretar (minister) za informiranje v času osamosvajanja Slovenije in vojne je skrbel za visoko moralo. Brez jasnega načrta osamosvajanja bi se lahko še danes mučili sami s seboj kot Srbija ali Bosna. Spomni na otežkočeno sprejemanje osamosvojitvenih dokumentov v trodomni skupščini. Prav tako je razkril na informacijo, da je želel jugoslovanski vojaški vrh želel izvesti državni udar, s katerim bi preprečili osamosvojitev.

Gledalka je spomnila na besede enega izmed hrvaških politikov, ki je dejal, da bi Hrvaška manj “nastradala” v vojni, če bi imela Janšo in Kacina.

O vojni v Ukrajini pravi, da ta ni končana, dokler bo Putinov vzorec zanimiv za ostale avtoritarne režime. Če se ne bo dalo jasno mednarodno sporočilo tistim, ki se igrajo z mirom in našo prihodnostjo, bomo imeli ves čas težave. Prav tako imamo popačene predstave o 2. svetovni vojni. Eden izmed problemov na ukrajinski fronti je po prepričanju Kacina na milijone min, ki so jih na zasedenih ozemljih postavili agresorji. Prebijanje skozi minska polja je zato izjemno otežkočeno. Biden je napovedal dobavo tankov abrams, z raketami velikega dosega je napadla povelje črnomorske flote na Krimu, kar je optimistično. Nevarne so eskalacije v Aziji. Boris je ob tem spomnil na knjigo Zakaj mora Ukrajina zmagati in jo vsem priporoča v branje.

6.00 Nekdanji poslanec Andrej Magajna je spregovoril o svoji bridki izkušnji, ko so se nanj spravili policija, tožilstvo in sodstvo. Gre za eno najbolj brutalnih afer zlorabe pravosodja v politične namene. Spomnil je, da mu je že oče govoril o značaju komunistov.

5.00 Novinar in urednik Peter Jančič je spregovoril o dragih letih Golobove vlade, ki je enem mesecu porabila več denarja za najeme letal, kot Janševa vlada v dveh letih. Največ so leteli v poletnih mesecih, v času dopustov in poplav.

Jančič je opozoril, da je vlada pri sanaciji posledic poplav najprej vzela denar z uzakonitvijo dodatnih davkov, čeprav je predvidena stalna rezerva za take katastrofe. Hkrati so ustanovili nov sklad, kjer ni nadzora in utečenih mehanizmov.

1.00 Jože Biščak in Boris sta se iz foteljev na kratko preselila na tekaško stezo. Biščak je obelodanil, da danes izide Demokracija Magazin, ki na 76 straneh združuje vse dokumente ter fotografije o povezovalnem kanalu C0. Gre za hudo sporne poteze in celo kriminalna dejanja ljubljanskega župana, ko so z enim okoljevarstvenim soglasjem pridobili več gradbenih dovoljenj. A Ljubljančani se na proteste proti Jankoviću odzivajo anemično, dokler jih ne bo zadela katastrofa, ki bo v primeru dokončanja projekta, gotova.

Biščak spregovori o svoji zadnji knjigi “Zadnji od nas”. Takšen, relativno črnogled naslov, je izbral, saj ni pretirano optimističen glede prihodnosti. Knjiga je “v celoti posvečena razkrivanju postmodernističnih norosti, kot jih imenujem. Od kulture smrti, od prebujenosti, teorije spolov, ločeno po poglavjih.” Nato pa je pojasnil, kako je potekala njegova novinarska pot. A novinarska kariera ima tudi stranske učinke – zaradi stresnega življenja je preživel kar dva srčna infarkta, v sebi pa ima šest žilnih opornic. Po enem infarktu so ga komaj rešili, odmrl mu je tudi del srca.

24.00 Tinkara Rant je urednica 2. programa Nova24TV. Naloga tega programa je enaka kot prvega – v slovenski medijski prostor vnesti nekaj novega. Ta televizijski kanal je namenjen prenosom iz državnega zbora in je tako imenovani parlamentarni kanal Nova24TV. Kot opaža Tinkara Rant, se je demokracija v zadnjih letih znotraj parlamenta opazno zmanjšala in da se morajo opozicijski poslanci dobesedno boriti za pravico do besede, kar je nezaslišano za demokratično institucijo.

Urednica Rantova je opozorila, da trenutna Golobova vlada kaže totalitarne tendence in si želi podrediti vse medije. Cilj je popolno enoumje. Hkrati je še presenetila s podatkom, da je iz španščine prevedla knjigo Volilne prevare, ki jo priporoča vsem Slovencem v branje. Gre za opozorilen tekst, če gredo stvari predaleč, kot v latinski Ameriki. Kot poudarja, gremo zelo v tej smeri, saj si ne želimo socializma v Sloveniji.

23.00 Naslednji gost je evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je napovedal, da bo ponovno kandidiral za evropskega poslanca. Pove, da se je predvolilno obdobje v Bruslju že začelo – del tega je bil tudi govor Ursule Von Der Leyen. Zver pove, da se je v Evropi zgodil prevelik premik na levo. Kritiziral je prehod na električna vozila, napake so se zgodile tudi na področju kmetijstva, ki je zdaj usmerjeno proti kmetu, saj so zakonodajo pisali urbani birokrati. Zver opozori, da se zopet lahko pojavi lakota. Pravi, da oblast ljudem ne more reči, da ne sme jesti mesa.

Želi, da bi desnica v EU zmagala in naredila svojo večino, da v parlamentu ne bodo več preglasovani. Na vprašanje voditelja, da so nekateri nad EPP razočarani, Zver pove, da je novi predsednik CDU prekinil s tradicijo leve politike s strani Angele Merkel, ki je bila v marsikaterem pogledu bolj blizu levici kot desnici (kar se tiče zelenih politik, migracij…) Zveru ni bilo všeč, da EPP nikoli ne glasuje v skladu s predlogi ID, katere imajo za skrajne levičarje, medtem, ko lahko leve stranke sklepajo kompromise in zavezništva s skrajno levico, med drugim tudi s komunisti. Evropsko komisijo po njegovem zato ne vodi EPP ampak evrokrati.

Zver je proti predlogu veta s strani držav, kjer naj bi odločala kvalificirana večina. To bi bil velik udarec za slovensko suverenost – Sloveniji veto daje veliko moč. Po njegovem se lahko veto omeji na določenih področjih (recimo na področju obrambe), kar pa že itak omogoča Lizbonska pogodba. Liberalci pa bi ukinili celo svet, veto in glasovanje v državah članicah in bi namesto tega uvedli senat. To bi močno spremenilo filozofijo EU in pelje v neko evropsko super-državo.

Pogovarjala sta se tudi o migrantski krizi. Zver pravi, da se Evropa iz migrantske krize leta 2015 ni nič naučila. Misli, da bo morala Italija začeti migrante vračati. Prepričan je, da je tihotapljenje migrantov dobro organiziran projekt, v katerem sodelujejo tako NVO-ji kot tajne službe drugih sovražnih držav. Ni naključje, da se je novi val zgodil ravno, ko je Melonijeva pripravljala neko normalnejšo politiko na področju migracij. Slovenija lahko postane migrantski žep.

Na koncu sta se dotaknila še knjige Forum Sao Paulo, za katerega je Zver napisal predgovor. Zver pravi, da sta knjigi Volilne Prevare in Forum Sao Paulo morali nastati. V prvi knjigi opisuje taktike neomarksistov za prevzem oblasti, v drugi pa konkretne volilne prevare. Opozoril je, da je bilo pri prvih slovenskih volitvah (Kučan – Pučnik) 11% volilnih lističev neveljavno izpolnjenih. Takrat so vsi to sprejeli kot normalno – mogoče bi bilo drugače, če bi ljudje takrat študirali knjigo Volilne prevare.

22.00 Naslednja Borisova gostja Andreja Valič Zver uvodoma poudari, da je Študijski center za narodno spravo zgodba, na katero je zelo ponosna. Pojasnila je, da je omenjena institucija “nastala iz nič”, uveljavila pa se je tako v slovenskem kot v mednarodnem merilu. Center se je sicer ustanovil v zadnjih mesecih prve vlade Janeza Janše, vendar so bili nastavki centra že mnogo prej, je dejala, “veliko ljudi se je ukvarjalo z rak rano Slovenskega naroda, s spravo, razkolom, ki se je dogajal zlasti v času druge svetovne vojne in po njej, s prevlado tega komunističnega sistema, so se ogromno ljudem zgodile krivice, ogromno ljudi je izgubilo življenje, dogajale so se sistemska sistematična, tista najbolj eklatantna kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin”, je pojasnila Valič Zver, ki je ob vsem tem dodala, da tukaj ne gre pozabiti Jožeta Pučnika, ki je že davno tudi pisal o tem razkolu.

Študijski center je v 12 letih vodenja Valič Zverove naredil ogromno stvari, vse od pogovorov z ljudmi, ki so prihajali na center, pri čemer je omenila kar nekaj “velikih imen”, kot so Justin Stanovnik, dr. Ljubo Sirc, dr. Lovro Šturm, Jelka Dolinar in številni drugi. V nadaljevanju je pojasnila, da so se vpeli v mednarodni prostor in sodelovali pri ustanovitvi Evropske platforme spomina in vesti, ki je nastala na temelju evropskega obračuna s totalitarno preteklostjo, “leta 2009 je evropski parlament z veliko večino takratnih poslancev sprejel tisto znamenito resolucijo, ki govori o tem, kako je treba opraviti z vsemi tremi totalitarnimi režimi, ki so zaznamovali našo evropsko celino“, pojasnjuje gostja. Boris pri tem opomni, na resen problem v Sloveniji, kjer imajo nekateri “veliko težavo z resnico” in “težavo temu pritrditi“, s čimer se strinja tudi Valič Zverova.

“Slovencem na poti spravnega procesa veliko manjka”, meni gostja, ki ne zanika, da je bilo pri tem narejenih kar nekaj pomembnih korakov, pri čemer je omenila Pučnikovo parlamentarno komisijo, za katero je dejala, da je opravila “kolosalno delo, zlasti predsednik te komisije dr. Jože Pučnik, potem pa Komisija za popravo krivic, ki je zbrala ogromno gradiva, mislim, da okrog 33 tisoč primerov ljudi, ki so bili na takšen ali drugačen način prizadeti zaradi krivic komunističnega sistema”, je pojasnila in dodala še Dežmanovo komisijo, za katero meni, da delo zastaja predvsem, ko je na oblasti leva vlada. Ob tem sta se z Borisom dotaknila tudi teme o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma, ki ga je ukinila Golobova vlada in pa obiskovanje proslav ustanovitve komunistične partije, pri čemer je mislil na nekatere aktualne ministre.

21.00 Naslednji gost, ki se je pridružil Borisu, je Igor Ogorevc, direktor in lastnik podjetja As an d.o.o. in soustanovitelj Planeta Zdravja, ki je tudi pomagal pri pripravi današnjega zahtevnega dogodka. Njegovo podjetje se ukvarja z zdravljenjem oziroma odpravljanjem težav na nekoliko drugačen način. Ogorevca, ki je sicer ekonomist po izobrazbi, zanima predvsem učinkovitost, “mene ne zanima, koliko ljudi zdravimo, ampak, koliko ljudem pomagamo”, je poudaril.

Ponujeno holistično oziroma celostno zdravljene zdravljenje pa ni nadomestilo za klasično zdravljenje, nasprotno, svojim strankam vedno svetujejo obisk zdravnika, sploh tisti, ki pridejo k njim z resnejšimi težavami. Pri vzpostavljanju homeostaze v telesu jim pomaga zelo natančen računalniški program, ki ugotavlja nesorazmerja v telesu, ki ga potem pomagajo vzpostaviti. Njihova metoda je termoregulacija, po kateri lahko določijo, ali lahko pride do onkoloških obolenj.

Ogorevc je na primeru pojasnil delovanje našega telesa, “naše telo deluje kot avto, nekaj v našem telesu mora izgorevati, da dobimo moč in toploto in kaj v našem telesu izgoreva? Sladkor in maščobe, beljakovina ne izgoreva, saj je grabeni material”, je dejal gost, ki meni, da je razlog za večino bolezni prav v načinu prehranjevanja.

Ogorevc se je nekaj ur pred snemanjem današnje oddaje vrnil iz ZDA, kjer prav tako odpira in širi svoje poslovanja. Pojansnil je, da je bil tam zaradi zdravljenja hudo bolnega gospoda, ki je imel neznosne bolečine, zdravniki so mu dejali, da ima samo še 30 odstotkov pljučne funkcije in diagnosticirano mišično distrofijo, “ko smo ga srečali, je bil v skrajnih mukah, praktično v solzah, da je prišel do Teksasa”, je Ogorevc opisal njegovo stanje in dejal, da so po štirih dnevih terapije dvakrat na dan dosegli velik uspeh pri njegovemu zdravju. Gost je povedal, da eni temu pravijo čudež, da pa on pravi, da gre za “rezultat znanja“.

20.00 Borisu se je pridružil človek, ki je zbudil slovenske upokojence, Pavel Rupar. Njegovo življenje je zgrajeno iz vzponov in padcev, vendar se je, kot pravi, vedno pobral. Ko je izginil iz javnosti, je bil po krivem obsojen, kar je njega in družino izjemno prizadelo. Po težki bolezni je tudi čudežno ozdravel. Pobuda za upokojence je nova priložnost življenja za novo priložnost. Borba za tiste pod pragom revščine je po besedah Ruparja še edina pot, ki jo pelje, vzporedno z njegovo družino. Pri tem bo vztrajal, dokler bo lahko.

Vse svoje padce v življenju opiše kot klofuto, ki je bila zanj koristna, saj mu je ta omogočila ponovno rast. Kratek rok trajanja napoveduje objestni vladi in obljublja, da so pred nami začetki novega življenja za Slovenijo. To si po njegovem zaslužijo upokojenci, delavci in naša mladina.

V kratkem bo njegova iniciativa vložila zakon za izredne dodatke, saj cene grozovito naraščajo. Ljudje namreč rabijo denar za prihajajočo zimo. Kot napoveduje, se bodo pred državnim zborom tudi utaborili, če njihove zahteve ne bodo sprejete. Ob tem je javno razkril, da bodo ustanovili upokojensko stranko in da priprave že potekajo. Boril se bo za upokojence vseh barv in prepričanj, na volitvah pa napoveduje od 10 do 15 poslancev. Naslednji shod upokojencev napoveduje 18. oktobra na Trgu republike.

19.00 Naslednji gost je človek z izredno življenjsko potjo, France Cukjati. Njegova pot je šla od gradbene fakultete do pridružitve k jezuitom, nato je študiral medicino. Ko je prišla ljubezen, si je ustvaril družino. Ima kar 24 vnukov. Za politiko se je odločil po osamosvojitvi, ko se je pridružil Slovenski demokratski stranki. Leta 2004 je bil prepričljivo izvoljen za predsednika državnega zbora.

Cukjati je izpostavil, da je bil kot predsedujoči državnemu zboru vedno dobrohoten do opozicije, saj je njeno edino orodje pravica do govora. Jemati besedo opozicijskemu poslancu in ga zatirati, je po mnenju Cukjatija nesprejemljivo. Kot pravi, je sam večkrat ustavil koalicijske poslance kot opozicijske. Nikoli tudi ni počel tega, da ne bi spoštoval odločitev in mnenj zakonodajno-pravne službe.

Dogajanja in čistke na RTV je Cukjati komentiral z besedo “poden”. Tako so po njegovem ravnali v času Adolfa Hitlerja, ko so v nacistični Nemčiji medijske centre prevzemali izjemno surovo. Hkrati je laž postala resnica in izmišljotina je postala dejstvo. Cukjati se čudi, da ni osnovnega zdravega razuma v levi politiki. Edini odpor lahko po njegovem nudimo tako, da se tega spornega ravnanja zavedamo in da pri tem vemo, da gre za nevarne zadeve.

18.00 Voditelj Boris Tomašič je uradno začel težko pot do Guinnessovega rekorda. Sprva je razložil nekaj pravil postavljanja rekorda. Stalno bosta oddajo spremljali dve neodvisni priči, pridružila se bo tudi uradna sodnica. Njegova prva gostja je Alenka Forte, specialistka interne medicine in gastro medicine.

Boris je vprašal gostjo Alenko Forte, kaj pomeni za zdravje pomanjkanje spanja z medicinskega vidika. Kot je dejala, je najpomembnejše vprašanje motiva in koncentracije. Človek po 24 urah potrebuje spanec, sicer to predstavlja hud stres. “Upam, da ste na srcu zdravi,” je dejala Fortejeva in dodala, da je za tako težak podvig pomembna predvsem psihična trdnost.

Ali se čakalnih vrst res ne da popraviti? Fortejeva je pojasnila, da se populacija Slovencev stara, zdravniki pa morajo oceniti, kdaj pacienta poslati k specialistu na preiskave. Številne se namreč po nepotrebnem ponavljajo, kar bremeni zdravstveni sistem. Slovensko zdravstvo tudi potrebuje enotno in kakovostno digitalno platformo, ki bo poenotila zdravstvo na več ravneh. NIJZ je z digitalizacijo pričel šele leta 2020 z epidemijo.

Fortejeva je svetovala aktualni vladi, naj se za rešitev slovenskega zdravstva zgleduje po dobrih praksah uspešnih in urejenih držav ter skuša ohraniti, kar je ostalo dobrega. Predvsem pa, naj se ne oklepa zgolj ohranitve državnega zdravstva.

17.55 Gledalci že nestrpno čakajo na začetek najdaljše oddaje v zgodovini. Stalna prisotnost publike je namreč nujen pogoj za priznavanje rekorda.

17.35 Zadnje priprave Borisa Tomašiča je na X objavil Jože Biščak. Kot lahko vidimo, je Boris s svojo prvo gostjo Alenko Forte že zasedel studijski stolček.

Še zadnje oriprave v studiu @Nova24TV pic.twitter.com/tAjYLCrtCa

— Joze Biscak (@JozeBiscak) September 24, 2023

S tem pa se program ne bo zaključil. Nova24TV bo oddajala tudi ponoči. Kdo so gostje naslednjega dne, si oglejte v razpredelnici.

Vabljeni k ogledu rekordne oddaje ob 18. uri!

Uredništvo