Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami bodejo v oči podatki Eurostata, ki prikazujejo države, kjer je nasilje nad ženskami najbolj pogosto, in države, kjer je stopnja nasilja najmanjša. Prve slovijo po migrantom prijazni politiki, medtem ko druge tri pri sprejemanju migrantov ne popuščajo. Naključje? Zagotovo ne.
Po podatkih Eurostata je največja stopnja nasilja nad ženskami na Švedskem, Finskem in Danskem, najmanjšo stopnjo nasilja nad ženskami pa so zabeležile Bolgarija, Češka in Poljska.
25. novembra smo obeležili mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. V obdobju do 10. decembra potekajo različne mednarodne akcije in dogodki, namen katerih je poudariti, da zaščita žrtev nasilja kljub vsem prizadevanjem pogosto ni dovolj učinkovita. Pa so prizadevanja res prava in nemogoča? Po podatkih Eurostata bi lahko zaključili, da je nasilje nad ženskami mogoče zmanjšati – z bolj restrikcijsko migrantsko politiko.
Na podlagi raziskave EU o nasilju na podlagi spola je približno 50 milijonov žensk (31 %) v EU, starih od 18 do 74 let, doživelo fizično (vključno z grožnjami) ali spolno nasilje v odrasli dobi. Odstotek žensk, ki so povedale, da so doživele nepartnersko nasilje, je bil višji na Finskem (47%), Švedskem (42%), Danskem (38%), Nizozemskem (36 %) in Luksemburgu (34%). Nasprotno pa so Bolgarija (6%), Poljska (8%) in Češka (10%) zabeležile najnižje odstotke.
Nordijske države, znane po svojih liberalnih in socialnih politikah, so po poročanju portala Mixed Migration Centre (MMC) začele šele nedavno uvajati strožje politike glede migracij. Ta sprememba je posledica porasta kriminala in nasilja, zlasti v državah, kot je Švedska, ki je nekoč veljala za eno najvarnejših na svetu. Podobne spremembe opažajo tudi v drugih nordijskih državah, kar sovpada s porastom števila priseljencev.
Skoraj 17 odstotkov prebivalstva regije je priseljencev
Med letoma 1990 in 2016 se je prebivalstvo nordijskih držav povečalo za 15 %, pri čemer je bila rast večinoma posledica priseljevanja, ki je predstavljalo dve tretjini skupne rasti prebivalstva, medtem ko je naravni prirast prispeval eno tretjino. Do leta 2019 je v nordijskih državah živelo približno 3,6 milijona priseljencev in 1 milijon migrantov druge generacije, kar predstavlja 16,9 % prebivalstva regije. Več kot polovica priseljencev je prebivala na Švedskem, pri čemer Sirci predstavljajo največjo skupino tujih državljanov v regiji.
Leta 2022 je število priseljencev na Danskem (brez na Danskem rojenih potomcev priseljencev) znašalo približno 652.000, kar predstavlja več kot 10 odstotkov celotnega prebivalstva države, ki šteje skoraj 6 milijonov. Tako kot druge nordijske države je tudi Finska v zadnjih letih prešla iz države izseljevanja v državo priseljevanja, “zmagovalka” pa je zagotovo Švedska – za zgodovinsko homogeno populacijo nekaj več kot 10 milijonov so prebivalci, rojeni v tujini, leta 2022 predstavljali približno 20 odstotkov prebivalstva. Od 2,15 milijona ljudi, rojenih zunaj Švedske, jih največ prihaja iz Sirije in, kot prikazuje graf 2, je več kot polovica (54 odstotkov) vseh priseljencev iz nenordijskih in neevropskih držav. Leta 2022 je Švedska gostila skupaj 278.000 beguncev.
Najmanj nasilja na Poljskem, Češkem in v Bolgariji
Medtem ko so nekatere države iz leta v leto sprejele veliko število migrantov, mnoge države niso sprejele skoraj nobenega in delajo vse, kar lahko, da preprečijo beguncem prihod v njihovo državo. Med njimi so tudi Poljska, Češka in Bolgarija, ki pred “solidarnostjo” na prvo mesto postavljajo varnost svojih državljanov, identiteto naroda in varnost meja.
Poljska je bila ena od dveh držav, ki sta glasovali proti novim pravilom o migracijah in azilu, ki so jih sinoči potrdile države članice EU. V odgovor na dogovor, ki bo od držav zahteval, da sprejmejo migrante ali plačajo za vsako premestitev, ki jo zavrnejo, Varšava pravi, da “ne bo pristala na vsiljevanje absurdnih idej”. Pred letom 2022 je Poljska prejela le za 0,01 odstotka svojega prebivalstva migrantov. Z izjemo Bolgarije so vse druge vzhodnoevropske države EU prejele manj kot 0,04 odstotka. Vendar so te države leta 2022 sprejele veliko število ukrajinskih beguncev. V zahodni Evropi je Portugalska sprejela najmanj beguncev, in sicer 0,61 odstotka.
Tolerance do nezakonitih migracij pa nima niti Bolgarija, ki ima prav tako eno najnižjih stopenj nasilja nad ženskami. Zaradi svoje ostre politike so se bolgarske oblasti znašle pod kritikami organizacije Human Rights Watch zaradi “nasilnega” vračanja migrantov iz Bolgarije v Turčijo.
Med intervjuji z migranti iz Afganistana, ki jih je organizacija opravila med letoma 2021 in 2022, so anketiranci opisali več deset primerov fizičnega nasilja in groženj, pri čemer je bilo pogostokrat uporabljeno orožje ali policijski psi. Opozorjena je bila tudi s strani Evropskega sodišče za človekove pravice (ESČP), a pri zaščiti svojih državljanov vztraja in nadaljuje z vračanjem migrantov, pri čemer so leta 2021 izvedli skoraj 45.000 takšnih prisilnih vračanj.
A. H.