Državni svet napoveduje veto na sprejetje izvrševanje zakona o proračunu. Slovenski župani kot člani Državnega sveta se ne strinjajo s povprečnino, ki so jo sprejeli predstavniki koalicije in stranke SNS v Državnem zboru. Zavrnili so tudi predlog Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije, da bi se načrtovana povprečnina dvignila za 35 evrov, a je bil predlog zavrnjen.
Ne glede na to, da so v petek na matičnem odboru za finance izglasovali povprečnino za občine 658 evrov, so po grožnji finančnega ministra Andreja Bertonclja z odstopom včeraj koalicijski partnerji s pomočjo Slovenske nacionalne stranke in dveh manjšinskih poslancev izglasovali načrtovani vladi predlog v višini 589,11 evrov povprečnine. Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija sta poskusila še enkrat, da bi se povprečnina dvignila za 35 evrov, a jih je ista ekipa poslancev zopet zavrnila. “Če ne moremo dati 35 evrov več na leto na občana, kot je predlagala vlada, potem je boljše, da nas tukaj ni,” je k podpori pozval Jožef Horvat (NSi). Robert Pavšič (LMŠ) je na drugi strani opozoril, da bi že zvišanje za samo en evro povzročilo neskladnost proračuna. Poslanci so nato dopolnilu odrekli podporo.
Slovenske občine v zadnjih letih dobivajo vedno odgovornih nalog od države. Žal pa vse te naloge bremenijo njihove proračune, saj jim slovenska vlada ne namenja več sredstev za njihovo delovanje. Ena izmed velikih težav je načrtovana 3. razvojna os, od katere je odvisno 150 tisoč prebivalcev Šaleške doline in Koroške. Vendar občine same ne bodo zmogle bremena dela, katerega bi morala opraviti slovenska vlada.
Pravkar poteka v @DrzavniSvet izredna seja glede usode 3A razvojne osi … župani so si enotni, da brez nove infrastrukture ne bo razvoja, ki pa ga 150 tisoč prebivalcev nujno potrebuje. #razvoj pic.twitter.com/F4pcsDFhil
— Državni svet (@DrzavniSvet) November 22, 2019
V letu 2020 kljub rekordnim številkam in načrtovanemu presežku se bomo zadolžili za 1,591 milijarde evrov
Poleg povprečnine je v njem med drugim zapisan tudi dovoljeni obseg zadolževanja države, in sicer za leto 2020 v višini 1,591 milijarde evrov, za leto 2021 pa v višini 2,741 milijarde evrov. Po poročanju STA se zadolževati se bo mogoče predvsem za refinanciranje, torej za nadomeščanje starega dolga z novim, najetim pod ugodnejšimi pogoji.Država bo lahko v vsakem od prihodnjih dveh let izdala za do 800 milijonov evrov poroštev. Ena četrtina tega zneska je predvidena za poroštva za ukrepe stanovanjske politike, čeprav zakonske podlage za to še ni. Zakon, ki bo omogočal državna poroštva za kredite državljanov, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in jim oblika zaposlitve oz. višina dohodka ne omogočata samostojne pridobitve kredita, vlada še pripravlja.
Luka Perš