V zanosu komunistične ideologije so komunisti pobijali celo družinske člane. Tisti, ki so vse povprek likvidirali z največjo lahkoto, so po koncu druge svetovne vojne zasedli vodilne položaje v različnih komunističnih organizacijah, pozneje so bili nagrajeni tudi z visoko pokojnino. Partizani niso likvidirali ”samo” več kot sto tisoč civilistov, žensk in otrok ter ujetih vojakov, zelo cenjena partizanska vrednota je bil tudi umor najbližjih družinskih članov. Da so se v partizanskih podvigih posebej izkazali, so morali upoštevati stroga navodila, navedena v spodnjem dokumentu.
Objavljamo dokument iz komunističnih časov, ki razkriva, koga vse so partizani brezpogojno pobijali. Pri tem so morali upoštevati spodnjih sedem točk, tisti najboljši pa so za to bili posebno nagrajeni. Pobijanje je bila njihova dolžnost, ki so jo vsi z velikim zagonom opravljali. Če niso dobili strelnega orožja, so vzeli nože, sekire, krampe, kladiva in podobno. Skratka vse, s čimer se je dalo zarezati v človeško kožo ali pa udariti tako, da se je nasprotnike poslalo v smrt.
Likvidirali so vse po spodnjem spisku, usmiljenje so obravnavali kot izdajo. Smrti, ki so jo predpisali, se ni dalo uiti. Likvidirali so, ob protikomunističnih voditeljih, tudi duhovnike in njihove sodelavce. Še več, pobili so celo inteligentneže, meščane, trgovce in obrtnike, kmete in mnoge druge. Med njimi so bile tudi cele družine, ki so jih izbrisali s sveta. Prizanesli niso niti tistim, ki so prispevali denar za OF. Čeprav so jim finančno pomagali, si niso zaslužili življenja.
”Takoj bo dan znak za upor, morajo stopiti v akcije vse UHZ (Ulična in Hišna Zaščita). Dolžnost vseh komandantov je, da spravijo na noge svoje pripadnike. Vsak mora imeti pripravljeno svoje orožje. / V kolikor ni mogoče dati strelnega orožja, mora vsak sam skrbeti za druge predmete, tako n. pr. nože, sekire, krampe, kladiva in slično. / Napad na stanovanja likvidirancev mora biti hiter, odločen in temeljit. Dela se po spiskih ter je vsak ”zaščitnik” osebno odgovoren za event. /…/ Vsako usmiljenje ali oklevanje pomeni toliko kot izdajo! Pri likvidaciji se mora zato paziti na to, da nihče ne uide, zato naj se najskrbneje postavijo straže in zasede. Družine, ki so na spisku, se likvidira totalno, t. j. vse do zadnjega. Družina, ki ima v svoji sredi samo enega izrazitega protikomunista, zapade vsa likvidaciji. Brezpogojno morajo biti pobiti sledeči:
1.) Znani voditelji protikomunističnega oz. protiofarskega pokreta, voditelji izrazitih nacionalnih organizacij, kot Sokol, Četniki, biv. Orjunaši, člani Strelskih družin in slični. Za te so že odbrani posebni oddelki, katerih prva naloga je, da uničijo te tipe. Seveda pa s tem ni rečeno, da likvidacije ne bi zmogli tudi navadni ”zaščitniki”.
2.) Vsi duhovniki, člani raznih katol. redov ter njihovi najožji sodelavci. Ker se iz taktičnih razlogov nekaj duhovnikov ne bo likvidiralo, je treba paziti, da se iz dotične respektira oz. se jih spravi namesto, ki je za to že v naprej določeno.
3.) Likvidirana mora biti vsa inteligenca, ki ni 100 % navezana na KPS oz. ki ni v njej včlanjena. Tu ne more biti merodajno samo platonično simpatiziranje z OF. Toleriranje takih neodločnih elementov bi znalo imeti za uvod, da se v novi sovjetski državi tvorijo prvi kadri nergačev in nezadovoljnežev.
4.) Likvidirati je tudi vse predstavnike tkzv. meščanske buržoazije kot trgovce, večje obrtnike, državne uradnike, zasebne nameščence in hišne posestnike.
5.) Razume se, da morajo izginiti tudi vsi rentniki, bogataši, indistrialci in slično.
6.) Končno zapadejo pod likvidacijo tudi vsi mali predstavniki dosedanjega meščanskega reda, t. j. oficirji, podoficirji, orožniki, policaji, financaji itd. Izvzeti so samo oni, ki so pravi člani KPS od. ki se udejstvujejo v vrstah partizanske vojske. Ne more biti usmiljenja za te, četudi majhne ljudi, ako so vidni člani tkzv. rodoljubarskih nacijonalnih društev.
7.) Pobijejo se vsi veliki kmetje, tkzv. kulaki in njihove družine. Kar se tiče onih bogatincev, trgovcev in industrijalcev, ki so prispevali denar za OF, velja isto načelo kot že zgoraj navedeno. S tem, da so dajali prispevke, so hoteli varovati samo svojo lastno kožo …”
A. L.