Epidemiološka slika zaenkrat še ne omogoča odprtje turističnih kapacitet, kot ena izmed možnosti pa bi lahko bilo v prihodnjih tednih odprtje teras gostinskih lokalov. Po pogovoru z OZS so se na ministrstvu za gospodarstvo odločili, da bodo odprli terase gostinskih lokalov v rumenih regijah. Medtem pa vodja vladne svetovalne skupine Matej Lahovnik upa, da bi se turistične kapacitete lahko odprle vsaj za prvomajske praznike, kar bi pripomoglo k okrevanju turizma. Kot predsednik OZS Branko Meh, kot Lahovnik poudarjata, da bodo na kratek rok za okrevanje gospodarstva najbolj vplivali turistični boni in razpisi ministrstva za gospodarstvo, na dolgi rok pa evropska sredstva. “Evropska sredstva bodo predvsem namenjena razvoju trajnostnim in zelenim oblikam turizma, ki bi se razvijal skupaj z načrti digitalizacije države,” sta si enotna oba sogovornika.
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek se je sestal skupaj s predstavniki gostinstva in turizma, kjer so razpravljali o okrevanju in rešitvah za njihov čimprejšnji zagon. “Epidemija je turistično panogo silovito prizadela, tega se zavedamo, zato stremimo k maksimalni ublažitvi njenega vpliva in ponovni reaktivaciji turističnih dejavnosti,” je pojasnil Počivalšek. V pogovorih so tudi tehtali možnosti o odprtju teras gostinskih lokalov, medtem pa je Počivalšek napovedal odprtje teras gostinskih lokalov v rumenih regijah. “Veseli me, da smo prišli do točke, kjer lahko ponovno zaženemo del gostinske dejavnosti, saj si na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo za sproščanje prizadevamo že dalj časa,” je pojasnil.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh pozdravlja vsakršne spodbude turizmu in gostinstvu, saj sta to bile najbolj prizadeti panogi. Poudarja, da bo moral turizem še nekaj časa počakati na odprtje, kot prvo pa pričakujejo odprtje teras gostinskih lokalov. “Drugega zaenkrat še ni na vidiku,” je pojasnil Meh.
Meh pričakuje, da bo vlada s pomočjo programa Spirit in evropskih sredstev za okrevanje pomagala storitvenim dejavnostim, predvsem turizmu in gostinstvu. “Naša želja je, da bi s pomočjo pomoči iz paketa za okrevanje povrnili škodo gostinstvu, turizmu in drugim storitvenim dejavnostim, kot so to denimo frizerji, kozmetičarji in industrija srečanj,” je pojasnil za Nova24TV. Pričakovanja so velika, a bo potrebno nekje med 4 in 5 milijardami evrov razdeliti preudarno. “Najbolj pomembno se nam zdi, da se povrne škoda v prvi vrsti gostincem in turizmu, da bodo ob sprostitvi ukrepov lahko zagnali svojo dejavnost s svežim kapitalom.”
Skupaj s predstavniki #gostinstvo #turizem o okrevanju in rešitvah za njihov čimprejšnji zagon. Epidemija je turistično panogo silovito prizadela, tega se zavedamo, zato stremimo k maksimalni ublažitvi njenega vpliva in ponovni reaktivaciji turističnih dejavnosti. @OZSaktualno pic.twitter.com/XakseThkNR
— Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) March 2, 2021
OZS predlaga uvedbo bonov za gostinstvo
Po mnenju Meha se je Avstrija poslužila izjemno učinkovitega ukrepa, ki je po principu naših turističnih bonov, uvedla tudi bone za gostince. “Pričakujemo, da bi takšen ukrep spodbudil gostinstvo k ponovnemu razcvetu. Zaenkrat smo to željo izrazili ministrstvu za gospodarstvo, če pa bo ministrstvo sprejelo ta ukrep pa še ni jasno,” je še pojasnil. Po drugi strani pri OZS pričakujejo, da bo poraba še neunovčenih bonov prinesla dodaten razvoj turizma po epidemiji. Kot kaže polovica bonov še ostaja neizkoriščenih, kar pomeni, da je še veliko manevrskega prostora za njihovo unovčenje.
Evropska sredstva za okrevanje in odpornost pa bodo namenjena predvsem razvoju trajnostnega turizma. “Želimo iti v smer butičnega turizma, želimo si Slovenijo predstaviti kot trajnostno naravnano destinacijo, kjer ni množičnega turizma,” je pojasnil Meh. Trajnostna in butična naravnanost bi tako Slovenijo naredilo bolj privlačno v očeh tujih gostov, medtem ko bi s pomočjo manjših množic dosegli enako dodano vrednost, brez dodatnega obremenjevanja okolja. “Razvoj trajnostnega turizma pa bo trajal nekaj let, a bo sovpadal skupaj s svežim kapitalom iz sklada za okrevanje.”
V državnem proračunu je bilo za 2.047.261 prebivalcev zagotovljenih 356,85 milijona evrov in so se izkazali za odličen ukrep pri premagovanje krize v turizmu. Doslej je bilo unovčenih 40,7 odstotka vseh bonov, ki so nam na voljo, v znesku je to 31,87 odstotka. V času od 19. junija do 1. oktobra 2020 je bilo Sloveniji unovčenih 833.103 turističnih bonov v skupni vrednosti 113,73 milijona evrov. Tisti, ki bnonov še niso pokoristili to lahko storijo vse do konca leta 2021. V Sloveniji imamo preko 386 tisoč turističnih kapacitet, ki bodo potrebovale izdatno pomoč pri okrevanju po epidemiji.
Ključno za razvoj turizma bo precepljenost in hitrost obvladovanja okužb
Vodja vladne svetovalne skupine Matej Lahovnik ocenjuje, da bo okrevanje turizma in gostinstva odvisna precej od precepljenosti prebivalstva in obvladovanju okužb in upa, da bi se to lahko zgodilo po Veliki noči ali vsaj za provomajske praznike. “Prej ko bomo dosegli zadostno precepljenost in se bo število okužb zmanjševalo, prej bomo lahko odprli turistične kapacitete,” je pojasnil. Lahovnik pričakuje, da bo turizem okreval hitro, kratkoročno predvsem na račun turističnih bonov in s pomočjo razpisov preko ministrstva za gospodarstvo, kot je denimo razpis Spirit. “Pričakujem, da se bo v gostinstvu in turizmu zgodilo podobno, kot smo bili priča prejšnji teden ob odprtju trgovin z nenujnimi dobrinami, saj so trgovine beležile dvakrat večjo prodaje od tiste v enakem obdobju lani.”
“Dolgoročno pa bodo predvsem pomembna evropska sredstva programa okrevanja in odpornosti, saj bo ministrstvo za gospodarstvo omogočilo ponoven zagon turizma, predvsem v smislu zagona zelenega in trajnostnega turizma, ki bo povezan z digitalizacijo,” je dodal. Prepričan je, da bo turizem z novimi usmeritvami in razvojnimi strategijami usmerjenimi v krožno gospodarstvo uspešno okrevalo in razvilo potencial in nanj gleda optimistično.
Sara Rančigaj