S poslanko SDS Alenko Helbl smo se v drugem delu intervjuja pogovarjali o dolgotrajni oskrbi starejših, ki je do sedaj prinesla le nov davek.
Gospa Helbl, kako pa je na področju dolgotrajne oskrbe starejših? Tudi tu prihaja do zamud?
Pri vprašanju plač v domovih za starejše moram najprej omeniti dolgotrajno oskrbo. Začenjam z dejstvom oz. s trditvijo: pri urejanju dolgotrajne oskrbe je koalicija dosledna in neizprosna samo pri dodatni davčni obremenitvi državljanov, njihove pravice jih ne zanimajo. Edina izpeljanka iz te trditve kot rešitev je ukinitev davka za dolgotrajno oskrbo (DO) na podlagi analize izvajanj tega zakona v prvem polnem letu izvajanja, finančnih učinkov in potreb sprejeti odločitev o finančni vzdržnosti sistema DO.
To smo v PS SDS zapisali v predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o DO. Poleg tega predlagamo, da so lahko oskrbovalci družinskega člana tudi upokojenci. In zakaj? Zato, ker z dejanji sledimo ciljem, namenu vzpostavitve sistema DO, da torej kot napredna, humana in socialno odgovorna družba vsem državljanom, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase, zagotovimo pogoje za dostopno, kakovostno, varno in celovito obravnavo in oskrbo!
Za koliko časa je vlada s svojim zakonom o dolgotrajni oskrbi pravzaprav zamaknila izvajanje pravic?
21. julija 2023 je vladajoča koalicija sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim je uzakonila obvezni prispevek za DO v višini 1 odstotka za zaposlene, 1 odstotka za delodajalce in 1 odstotka za upokojence iz neto pokojnin. Zakon določa tudi možnost uvedbe doplačil leta 2028 ali kasneje, če prihodki iz prispevkov ne bodo dovolj za financiranje vseh pravic in drugih stroškov. V letu 2025 ministrstvo tako pričakuje 300 milijonov pobranega davka, v letu 2026 pa okrog 600 milijonov evrov.
Treba je povedati, da se je z novim zakonom o DO uveljavitev vseh pravic, razen ene, zamaknila za bistveno več kot eno leto, kot je bilo prvotno določeno. Zakon vlade Roberta Goloba tudi ni uzakonil sistema DO kot novega stebra socialne varnosti, tj. zdravstva, socialnega in pokojninskega varstva. Novi zakon je bil v bistvenih delih, v delih pravic, prepis prejšnjega, na številnih področjih pa so izvajanje zbirokratizirali, nabor upravičenj pa celo zmanjšali. Državljani smo tako z novim zakonom dobili nove birokratske ovire in nov obvezni prispevek za DO ter obveznost doplačila storitev.
S 1. januarjem 2024 je začela veljati pravica do oskrbovalca družinskega člana. Letos, 1. julija 2025, začne veljati pravica do DO na domu in e-oskrba, s 1. decembrom 2025 pa še pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in pravica do denarnega prejemka ter možnost nadomestne oskrbe v okviru pravice do oskrbovalca družinskega člana. Vendar se je zataknilo že pri izvajanju prve pravice oziroma pravice do oskrbovalca družinskega člana. Kar pet mesecev po uveljavitvi je bilo vse še mrtva črka na papirju.
Do zamud in zapletov pa prihaja tudi pri pripravah na uveljavitev drugih določb in pravic iz zakona, ki naj bi začele veljati 1. julija 2025.
Kako pa je z vzpostavitvijo sistema na lokalni ravni?
Za vzpostavitev sistema na lokalni ravni so po zakonu odgovorne občine, ki morajo do 1. maja 2025 poskrbeti za izbiro izvajalcev. Vendar pa odzivi županov, ki so bili izpostavljeni tudi na posvetu s predstavniki ministrstva za solidarno prihodnost, kažejo, da je še veliko neznank. Povrh vsega so tudi med občinami velike razlike. Obstaja velika negotovost, ali bo sistem sploh povsod pravočasno vzpostavljen. Za nemoteno izvajanje DO na domu je namreč treba vzpostaviti ustrezen sistem izvajanja izplačil za opravljene storitve.
Vzpostaviti je treba informacijski sistem med vsemi udeleženci v sistemu, tega pa še vedno ni. Zato se upravičeno poraja dvom, ali bo s 1. julijem 2025 dejansko začela veljati pravica do DO na domu ali pa bo spet samo mrtva črka na papirju. Ampak obvezni prispevek, davek torej, pa bo obveljal, četudi upravičenci še vedno ne bodo dobili oskrbe!
Kako pa je sedaj v domovih za starejše?
Tudi v domovih za starejše občane se soočajo z resnimi stiskami, tako s finančnimi kot kadrovskimi. Imajo prazne zmogljivosti, kadra pa ne dobijo. Ustvarjajo izgube, z velikim obsegom dela obremenjujejo obstoječi kader, ki zato izgoreva. Posledica so visoke bolniške odsotnosti in odhajanje zaposlenih v druge, bolje plačane in manj obremenjene sektorje.
Analize kažejo, da se kadrovska stiska še povečuje, kar dokazuje, da lepe besede odgovornega ministra in predsednika vlade na papirju ali v medijih v realnem življenju nimajo nobene vrednosti, pravzaprav poslabšujejo življenje starejšim in tudi njihovim svojcem.
To nedvomno drži …
Čeprav so podatki jasni in kažejo, da je med tistimi, ki skrbijo za svoje družinske člane, največ prav upokojencev, ti pa po novem zakonu ne morejo dobiti statusa oskrbovalca in pripadajočih pravic. Številnim upokojencem ni priznana upravičenost do oskrbovalca družinskega člana, bila pa bi jim priznana, če bi v veljavi ostal zakon prejšnje vlade (upokojeni partner, ki skrbi za ženo ali moža).
Status upokojencev, ki skrbijo za družinskega člana, je namreč urejal zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet v času Janševe vlade in je enemu od upokojenih partnerjev omogočal pridobitev statusa oskrbovalca družinskega člana, česar pa zakon vlade Roberta Goloba ne omogoča.
To pa najbrž še ni vse!
Ne, dejstvo je tudi, da bo prispevek za dolgotrajno oskrbo dodatno obremenil plače zaposlenih in delodajalce. To pa je v nasprotju z obljubami o razbremenitvi dela ter v škodo ljudi in gospodarstva. Na to, da pogoji za pobiranje prispevka za dolgotrajno oskrbo še niso izpolnjeni, opozarjajo tudi v gospodarstvu.
Člani upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije so na primer na seji konec februarja znova ostro nasprotovali dodatnim obremenitvam gospodarstva. Ob tem so izpostavili tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki naj bi ga začeli plačevati 1. julija letos, in posebej poudarili, da pogoji za pobiranje tega prispevka še niso izpolnjeni, zato predlagajo odlog začetka pobiranja prispevka.
Besede so lahko lepe, zelo lepe. Ampak glejte, več kot dve leti ljudje že poslušajo o tej dolgotrajni oskrbi, minister pa populistično govori, da delamo paniko in da je to izgubljanje političnega časa.
Če bi državljani Republike Slovenije vedeli, kakšno norčevanje vladajočih je vse to, kar slišimo, potem te vlade ne morejo več podpirati.
Lucija Kavčič