Če je še kdo dvomil, da Slovenija ni polna rusofilov, odgovori na konkretna vprašanja ene od najnovejših anket Eurobarometra, ki obravnava odziv EU na energetske izzive, dokazujejo, da je nedvomno tako. Zgolj 15 odstotkov prebivalcev Slovenije namreč popolnoma podpira finančno pomoč Ukrajini od Evropske unije oziroma njenih institucij, medtem ko evropsko povprečje znaša 31 odstotkov, ravno tako samo 22 odstotkov prebivalcev Slovenije popolnoma podpira uvedbo evropskih sankcij proti ruski vladi, podjetjem in posameznikom, medtem ko evropsko povprečje znaša 42 odstotkov.
Potem ko smo nedavno poročali, kako sodeč po nedavni raziskavi Eurobarometra v Evropi vlada visoka podpora sankcijam Rusiji in pomoči Ukrajini (73 odstotkov državljanov Evropske unije podpira konkretne akcije, usmerjene proti ruski oblasti, in finančno, vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini), je nedvomno zanimivo vzeti v obzir še eno pred nedavnim opravljeno raziskavo Eurobarometra z imenom “Odziv EU na energetske izzive”, iz katere so med drugim razvidna tudi stališča državljanov EU glede različnih vidikov vojne v Ukrajini (kako je ta vplivala na cene električne energije, katere ukrepe bi morala EU sprejeti, kakšno je stališče glede sankcij proti ruski oblasti, glede prepovedi delovanja ruskih medijev v EU, pomoči ukrajinskim beguncem itd.).
Anketirance so v omenjeni raziskavi med drugim tudi vprašali, ali odobravajo vrsto ukrepov, ki jih je EU napovedala kot odgovor na vojno v Ukrajini. Odobravanje humanitarne pomoči EU Ukrajini je še vedno visoko, čeprav se je od aprila 2022 nekoliko zmanjšalo. Skoraj devet od desetih odobrava zagotavljanje humanitarne pomoči ljudem, ki jih je prizadela vojna, vključno s 53 odstotki, ki jo “popolnoma odobravajo”, in 35 odstotki, ki se “nagibajo k odobravanju” tega ukrepa. Podobno nekaj več kot osem od desetih vprašanih podpira sprejemanje ljudi, ki bežijo pred vojno, v EU vključno z 42 odstotki, ki omenjeni ukrep “popolnoma odobravajo”, in 40 odstotki, ki se “nagibajo k odobravanju” tega ukrepa.
Približno sedem od desetih anketirancev odobrava gospodarske sankcije proti ruski vladi, podjetjem in posameznikom vključno z 42 odstotki tistih, ki “popolnoma odobravajo” ta ukrep in 29 odstotki tistih, ki se nagibajo k podpori ukrepa. Skoraj dve tretjini vprašanih odobravata prepoved oddajanja ruskih državnih medijev v EU, od tega je 37 odstotkov takih, ki ukrep popolnoma odobravajo, 26 odstotkov pa takih, ki se nagibajo k sprejemanju ukrepa. Še naprej se podpira tudi gospodarska in vojaška pomoč Ukrajini, čeprav se je stopnja podpore od aprila 2022 zmanjšala. Sedem od desetih anketirancev odobrava finančno podporo Ukrajini, od tega je 31 odstotkov takih, ki jo “popolnoma odobravajo”, in 39 odstotkov takih, ki se nagibajo k odobravanju takšne podpore. Približno šest od desetih vprašanih odobrava financiranje nakupa in dobave vojaške opreme Ukrajini vključno s 26 odstotki, ki ukrep “popolnoma odobravajo”, in 33 odstotki, ki se “nagibajo k odobravanju” tovrstnega financiranja.
V nadaljevanju si bomo podrobneje pogledali, kakšna je bila statistika odgovorov na posamezna vprašanja v Sloveniji. Zgolj 11 odstotkov prebivalcev Slovenije popolnoma podpira nakup in pošiljke orožja oziroma vojaške opreme za napadeno Ukrajino (evropsko povprečje znaša 26 odstotkov). Največjo podporo omenjenemu ukrepu je sicer mogoče najti na Finskem (popolno ga podpira 60 odstotkov vprašanih), popolna podpora ukrepu je visoka tudi v Litvi (47 odstotkov) in na Poljskem (44 odstotkov). Nizko popolno podporo ukrepu je mogoče zaslediti na Cipru (13 odstotkov) in v Bolgariji, Grčiji in na Slovaškem, kjer popolnoma podpora v vseh treh državah znaša 14 odstotkov. Če seveda tukaj upoštevamo še tiste, ki se nagibajo k spoštovanju ukrepa, je v Sloveniji skupni delež podpore nakupa in pošiljanja vojaške opreme znaša 43 odstotkov, najnižji delež (od 31 do 32 odstotkov) je mogoče zaslediti v Bolgariji, na Slovaškem, v Grčiji in na Cipru.
Le 18 odstotkov prebivalcev Slovenije popolnoma podpira prepoved delovanja ruskih državnih medijev, kot sta Russia Today in Sputnik na območju EU (evropsko povprečje znaša 37 odstotkov). Najvišji delež teh, ki popolnoma podpirajo prepoved, je mogoče najti na Finskem (66 odstotkov), visok odstotek pa je viden tudi na Poljskem (60 odstotkov). Najnižji delež tistih, ki popolnoma podpirajo ukrep, je mogoče najti na Cipru (12 odstotkov) in v Grčiji (15 odstotkov). Če pa vključimo še tiste odgovore, kjer se ljudje nagibajo k podpori, pa na Cipru odstotek znaša 24, v Grčiji pa 29 odstotkov. V Sloveniji pa omenjeni delež predstavlja 46 odstotkov.
15 odstotkov prebivalcev Slovenije popolnoma podpira finančno pomoč Ukrajini s strani Evropske unije oziroma njenih institucij (evropsko povprečje znaša 31 odstotkov). Za lažjo primerjavo, da je pri nas delež res nizek, kaže podatek, izmerjen na Finskem, kjer je 65 odstotkov takih, ki ukrep finančne pomoči popolnoma podpirajo. Nizek odstotek tistih, ki ukrep popolnoma podpirajo, je mogoče najti na Slovaškem (16 odstotkov), Madžarskem (17 odstotkov) in v Bolgariji (18 odstotkov). Če pa pogledamo skupni delež tistih, ki so naklonjeni ukrepu, ta v Sloveniji znaša 62 odstotkov. Najnižja podpora ukrepu je prisotna na Slovaškem (45 odstotkov).
Uvedbo evropskih sankcij proti ruski vladi, podjetjem in posameznikom v Sloveniji popolnoma podpira zgolj 22 odstotkov prebivalcev (evropsko povprečje je 42 odstotkov). Najvišji delež tistih, ki ta ukrep popolnoma podpirajo, je zaslediti na Finskem, ta namreč znaša 69 odstotkov. Visok odstotek je zaslediti tudi na Poljskem (64 odstotkov). Najnižji delež teh, ki ukrep popolnoma podpirajo, je zaslediti na Cipru (19 odstotkov) in v Grčiji (21 odstotkov). Če upoštevamo skupen delež teh, ki so ukrepu naklonjeni, na Cipru delež znaša 37, v Grčiji pa 39 odstotkov. V Sloveniji omenjeni delež znaša 57 odstotkov.
Le 22 odstotkov prebivalcev Slovenije popolnoma podpira sprejem posameznikov (beguncev), ki bežijo pred vojno v Ukrajini (evropsko povprečje je 42 odstotkov). Najvišji delež tistih, ki ukrep popolnoma podpirajo, je mogoče najti na Finskem, in sicer 67 odstotkov. Najnižji delež teh, ki popolnoma sprejemajo prihod beguncev, je zaslediti na Češkem (20 odstotkov). Če si ogledamo skupni delež naklonjenih ukrepu v Sloveniji, znaša 76 odstotkov, na Češkem pa 60 odstotkov.
Zagotovitev humanitarne pomoči osebam, ki jih je prizadela ruska invazija na Ukrajino, v Sloveniji popolnoma podpira 38 odstotkov vprašanih (evropsko povprečje znaša 53 odstotkov). Najvišji delež tistih, ki ta ukrep popolnoma podpirajo, je zopet mogoče najti na Finskem (81 odstotkov). Nizek delež tistih, ki popolnoma podpirajo humanitarno pomoč, je mogoče najti na Slovaškem (41 odstotkov) in Češkem (43 odstotkov). Če pogledamo celoten delež naklonjenih, je podpora najnižja na Slovaškem (83 odstotkov), sledi Češka s 85 odstotki. V Sloveniji skupni delež znaša 88 odstotkov.
Najvišjo podporo Ukrajini na prav vseh področjih je mogoče zaslediti na Finskem, zelo visoka pa je tudi na Švedskem, Danskem, v Estoniji, Litvi, Latviji in na Poljskem. V Sloveniji je bilo mogoče pri vprašanjih glede nakupa in pošiljanja vojaškega orožja Ukrajini, finančne pomoči Ukrajini in zagotovitve humanitarne pomoči zaslediti najnižji odstotek tistih v Evropski uniji, ki se z ukrepom popolnoma strinjajo, kar kaže na to, da rusofilija v Sloveniji le ni tako osamljen primer. Konec koncev je delež teh, ki se pri teh vprašanjih z ukrepom popolnoma strinjajo, celo višji v državah, ki so tradicionalno bližje Rusiji.