V zvezi z nedavno odločitvijo Ustavnega sodišča RS v Službi Vlade Republike Slovenije za zakonodajo pojasnjujejo, da je šlo v predmetni zadevi zgolj za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih. V 14. točki delne odločbe in sklepa ustavnega sodišča U-I-445/20 (v nadaljnjem besedilu: odločba) je navedeno, da se odločitev ustavnega sodišča nanaša (le) na tiste dele sklepov vlade, ki so povezani z izpodbijanim odlokom, čeprav bi prav iz 1. in 2. točke izreka ustavnega sodišča lahko sklepali tudi drugače.
Ne glede na navedeno v Službi Vlade Republike Slovenije za zakonodajo menijo, da se odločba ne naša na druge odloke. Iz previdnosti pa služba tudi meni, da bi bilo najbolje čim prej na novo izdati vse odloke, izdane na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih, in v nadaljevanju vsak teden s predpisom podaljševati uporabo ukrepov iz teh odlokov, saj gre tudi v primeru drugih odlokov za podobno dejansko stanje. “Pristojni državni organi pa se v zvezi z vprašanjem objave sklepov o podaljšanju ukrepov niso posvetovali z našo službo,” dodajajo.
Glede izrekanja glob vladna služba za zakonodajo meni, da je za izrek globe potrebna veljavna zakonita podlaga. “Medresorsko usklajevanje odlokov, s katerimi se določajo ukrepi za obvladovanje epidemije COVID-19, z našo službo mnogokrat potekajo ustno v zelo kratkih časovnih rokih, včasih pa tudi ne. Služba v okviru danih možnosti poda svoje mnenje, pristojni državni organi pa določene pripombe upoštevajo, določenih pa ne,” poudarjajo.
Gre za nepričakovano odločitev
Odločitev ustavnega sodišča je po besedah zakonodajne službe vlade nepričakovana, saj je nenavadna, ker se z njo posega v pravno varnost in predvidljivost pravnega reda. Odstopa namreč od interpretacije veljavnosti predpisov, kot jo v naši državi in tudi v evropskem prostoru v teoriji in praksi zastopa pravna stroka. “Predpisi, ki nimajo omejenega datuma, ki torej časovno ne omejujejo svoje veljavnosti, veljajo za nedoločen čas, dokler istovrstni ali hierarhično višji predpis ne določi, da prenehajo veljati. Prav zato, ker predpisi veljajo do takega prenehanja veljavnosti, je ustavno sodišče v svojem sklepu U-I- 83/2020, ko je začasno zadržalo 7. člen Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin (Uradni list RS, št. 38/20 in 51/20), ki je določal, da prepoved iz odloka velja do prenehanja razlogov zanjo, kar ugotovi vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, naložilo vladi, da mora vsakih sedem dni preverjati, ali so ukrepi za zajezitev epidemije še potrebni, in jih bodisi podaljšati, spremeniti ali odpraviti in o tem obvestiti javnost.”

“Vlada je zapoved o presojanju potrebnosti ukrepov in obveščanju javnosti v celoti spoštovala,” poudarja v. d. direktor vladne službe za zakonodajo dr. Miha Pogačnik in ob tem dodaja, da si v skladu s pravno doktrino, da predpisi veljajo, dokler ni določeno, da prenehajo veljati ali pa so razveljavljeni, ni bilo mogoče razlagati, da ustavno sodišče meni, da veljavni predpisi prenehajo veljati, če vlada s predpisom izrecno po sedmih dneh njihove veljavnosti ne podaljša. “Zato vlada tudi ni sprejemala sklepov, s katerimi je preverjala ustreznost ukrepov, v obliki predpisa in jih ni objavljala v uradnem listu, je pa o tem vedno obvestila javnost in državni zbor. Tudi samo ustavno sodišče vse doslej veljavnosti odlokov, izdanih v zvezi s COVID-19, ni interpretiralo na način, da prenehajo veljati po sedmih dneh, če se njihova veljavnost ne podaljša s predpisom. To izhaja tudi iz sklepa U-I- 427/20 z dne 5. 11. 2020, ko je ustavno sodišče odločalo o začasnem zadržanju Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 155/20) več kot sedem dni po njegovi uveljavitvi in ni odločilo, da je začasno zadržanje brezpredmetno, saj je odlok tako ali tako prenehal veljati, ker mu veljavnost po sedmih dneh ni bila podaljšana s predpisom.” Ustavno sodišče je tako s tokratno odločitvijo s tem odstopilo tudi od svoje prakse.
Sara Kovač
