Odhajanje prebivalstva iz regije je problem, ki ga lahko izmerimo. Enajst od dvanajstih občin na Koroškem se srečuje z negativnim skupnim prirastom prebivalstva.
Na portalu e-Koroška smo že večkrat razpravljali o takšnih in drugačnih razlogih za izseljevanje Korošcev iz regije, bodisi v Ljubljano, druge slovenske kraje ali v druge države. Večkrat smo že pisali, da si Korošci vedno bolj pogosto iščejo službe v Avstriji, kjer so plače in splošen življenjski standard boljši kot v Sloveniji. Konkretnih številk pa se do danes še nismo dotaknili. Te pa so precej zaskrbljujoče.
Čeprav se na Koroško priseljuje vedno več tujcev, o čemer smo pred kratkim že poročali, so selitveni in naravni prirasti še vedno negativni. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se enajst od dvanajstih občin na Koroškem srečuje z negativnim skupnim prirastom in negativnim skupnim prirastom na tisoč prebivalcev. Kaj to pomeni? Iz regije se izseli več prebivalcev, kot pa se jih vanjo priseli. To sicer ni nič novega, razlogi so različni: slaba cestna infrastruktura in nepovezanost s preostalo Slovenijo, manj možnosti za zaposlitev izobraženega kadra, slabše plače v primerjavi z osrednjo Slovenijo, pomanjkanje stanovanj – predvsem občinskih, in še bi lahko naštevali.
Celoten članek, tudi s tabelo odseljevanja, poglejte TUKAJ