Odstavljena ministrica Suella Braverman je javno pozvala britanskega premiera Rishija Sunaka, naj ne dovoli, da bi ukinili lete z ilegalnimi migranti v Ruando, in naj zaustavi ladje v Rokavskem prelivu, saj je bila to tudi njegova volilna obljuba. Sprašuje se, kdo vlada v Veliki Britaniji? Ali so to Britanci z njihovimi izvoljenimi predstavniki v parlamentu? Ali pa je oblast v nejasnem, spremenljivem in neodgovornem konceptu “mednarodnega prava”?”
Velika Britanija in Ruanda sta namreč podpisali sporazum, s katerim želita oživiti migracijski načrt vlade v Londonu, po katerem bi prosilce za azil, ki bi na Otok prišli nezakonito, premestili v Ruando. Predhodni načrt vlade pa je novembra britansko vrhovno sodišče razglasilo za nezakonitega. Sporazum sta podpisala ruandski zunanji minister Vincent Biruta in britanski notranji minister James Cleverly.
V skladu s sporazumom bo Ruanda zavezana mednarodnemu pravu in ne bo smela vračati ljudi v državo, kjer bi bilo ogroženo njihovo življenje ali svoboda, je sporočila britanska vlada. Dodala je, da bo ustanovljen nov organ, sestavljen iz sodnikov različnih narodnosti, ki bo obravnaval pritožbe. Tiskovni predstavnik ruandske vlade Alain Mukuralinda pa je pojasnil, da bosta državi “ustanovili skupno sodišče z ruandskimi in britanskimi sodniki v Kigaliju, da bi zagotovili, da nobeden od migrantov, poslanih v Ruando, ne bo izgnan v svojo državo”. “To sodišče bodo morali odobriti in o njem glasovati parlamenti obeh držav,” je dodal.
Višje sodišče je decembra lani razsodilo, da je načrt zakonit, na kar so se zastopniki prosilcev za azil in aktivistov pritožili. Prizivno sodišče je junija pritrdilo njihovim trditvam in načrt razglasilo za nezakonitega. Novembra je o zadevi razsojalo tudi vrhovno sodišče, ki je načrt ravno tako označilo za nezakonit. Kot so sodniki še zapisali v obrazložitvi, je načrt nezdružljiv z obveznostmi države po mednarodnih pogodbah.
Tako se sedaj premier “prepira” med sprtima kriloma svoje stranke glede tega, ali naj se “odpove pravilom o človekovih pravicah”, da bi spomladi začeli deportacijske lete v vzhodno Afriko, potem ko je vrhovno sodišče razsodilo, da je bil prejšnji načrt nezakonit. Pri tem je Suella Braverman opozorila, da se bo konservativna stranka torijcev v nekaj mesecih soočila z “volilno pozabo”, če bodo vložili še en zakon, ki je usojen na propad.
Bravermanova je še dodala, da so Sunakovi načrti obsojeni na propad, če ne bo uvedena nujna zakonodaja, ki izrecno prevlada nad mednarodnim pravom o človekovih pravicah in begunski zakonodaji.
Sara Kovač