“Samovoljo inšpektoratov vseh vrst je potrebno ustaviti!” meni Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev, ki je zaradi gonje zoper osnovne šole, v katero se je podala tržna inšpekcija, ogorčen. Pripravljeni so na ukrepe, pritožbo in tudi sodno varstvo – vse, da otroci ne bi nastradali.
“Menim, da je povsem nepotrebno in neprimerno,” je delovanje tržne inšpekcije, ki se je spravila nad šolske bazarje, komentiral Gregor Pečan, predsednik združenja in ravnatelj OŠ Janka Modra iz Dola pri Ljubljani. Odločitev tržne inšpekcije z Andrejko Grlić na čelu, da je potrebno osnovnim šolam poslati opozorilo zaradi kršenja zakonodaje ob organiziranju šolskih bazarjev, je v slovenski javnosti izzvala predvsem zgražanje.
Inšpekcija si napačno razlaga zakonodajo
Odzivi ravnateljev so bili različni, večina pa je izrazila ogorčenje in se inšpektoratu tudi jasno uprla. “Spoprijeti se bo treba z napačnimi razlagami zakonodaje s strani inšpekcije,” pojasnjuje Pečan. Povedal je, da je kot predsednik Združenja ravnateljev tržnemu inšpektoratu že poslal dopis, v katerem je podal pojasnila, ki jih je inšpektorat od njega zahteval. Na njihov odziv še čaka.
Nastradali bodo le otroci
Tržni inšpektorat je Pečana kot enega izmed več slovenskih ravnateljev pozval k podaji pojasnil glede domnevne prodaje izdelkov na šolskem bazarju, s čimer naj bi v šoli opravljali pridobitno dejavnost. Med drugim je Pečan v dopisu inšpektoratu zapisal: “Lahko, da boste izvrtali kak člen katerega od preštevilnih zakonskih in podzakonskih aktov, s katerim nam boste prepovedali ali vsaj do te mere otežili takšne dejavnosti, da bodo postale nemogoče za izvedbo. Od tega ne bo imel koristi prav nihče, zelo pa bodo oškodovani otroci. Apeliram na vas, da se zavedate svoje odgovornosti ob tem!”
Ob tem je poudaril, da otroci na bazarju pobirajo prostovoljne prispevke, ki jih namenijo v šolski sklad, iz tega naslova pa je denar – kot v večini drugih osnovnih šol – namenjen socialno ogroženim učencem. Ob tem je podrobno razložil, da za vsak doniran znesek izdajo potrdilo, denar pa nato v celoti položijo na račun šolskega sklada, tako da je prenos denarja povsem transparenten.
Brezplačna osnovna šola v Sloveniji že dolgo več ne obstaja
Inšpektoratu je še pojasnil, da šola zbira prostovoljne prispevke tudi tako, da staršem enkrat letno pošlje položnico, ki jo ti plačajo, če želijo. Tudi ta denar gre za socialno ogrožene otroke, saj je, kot ugotavlja Pečan, težava v tem, da “je vse več zadev v šolskih programih plačljivih, hkrati pa vse več družin, ki živijo pod pragom revščine”. Hkrati je inšpektorat pozval, da pregleda zakonodajo in se opredeli do “povsem neresničnih in zavajajočih trditev o brezplačni osnovni šoli v Sloveniji,” saj, kot meni Pečan, to že dolgo več ne obstaja.
Poslanke in poslanci SDS ob tem še poudarjajo, da nekateri največji poslovni subjekti državi dolgujejo tudi po več kot deset milijonov evrov, vsi skupaj pa kar vrtoglavih 1, 6 milijarde evrov, zato bi bil skrajni čas, da se pozornost preusmeri na sistemsko urejanje tovrstnih anomalij in kršitev, ki veliko bolj prizadenejo državne finance. Vsekakor bo to bolj smiselno od kriminaliziranja nič hudega slutečih posameznikov, v tem primeru celo otrok.
Poslanska skupina SDS je na predsednico Odbora za finance in monetarno politiko Urško Ban ter predsednico Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino Mirjam Bon Klanjšček naslovila zahtevo za sklic skupne nujne seje, na kateri bi obravnavali dogajanje v povezavi s šolskimi tržnicami (bazarji).
Anja Dangubič