Omrežje Židanovih Socialnih demokratov tajkunizira tudi državne gozdove

Datum:

Podjetje Slovenski državni gozdovi je eden od bankomatov stricev iz ozadja. Nad njim bedi resorni minister in predsednik SD Dejan Židan. Vodilni v podjetju so preverjeni kadri, tudi iz DeSUS, z visokimi plačami in s številnimi ugodnostmi. Podjetje je tudi zlata jama za različne svetovalne agencije in izbrana podjetja.

V času zdajšnje vlade je bilo ustanovljeno državno podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG). Namen je bil gospodarjenje z državnimi gozdovi, ki obsegajo 234.986 hektarjev. Po izteku 20-letnih koncesijskih pogodb, ko so z gozdovi gospodarila različna gozdna gospodarstva v državi, je gospodarjenje po 30. juniju 2016 namreč prešlo pod okrilje podjetja s sedežem v Kočevju.

Negospodarno poslovanje
Podatki kažejo, da je gospodarjenje z državnimi gozdovi pod okriljem novoustanovljenega podjetja vse prej kot gospodarno. Na to že ves čas opozarjajo tudi v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, kjer so sredi februarja na Andreja Širclja, predsednika Komisije DZ za nadzor javnih financ, naslovili zahtevo za sklic nujne seje. Zahtevali so obravnavo poslovanja podjetja. To pa ni bila edina seja, saj so več nujnih sej v preteklosti opravili tudi na odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga vodi poslanec Tomaž Lisec. Opozarjali so na težave znotraj podjetja SiDG, predvsem na menjave vodstva, imenovanje članov poslovodstva, nedorečeno delovanje nadzornega sveta družbe in vlade, ki deluje kot skupščina podjetja. Navedli so, da sistem korporativnega upravljanja v podjetju SiDG ne deluje, poslovodstvo, nadzorni svet in skupščina pa svojih nalog ne opravljajo v skladu z načeli učinkovitega poslovanja. Zaradi političnih in osebnih povezav obstaja tudi utemeljen sum netransparentnega delovanja. Tudi nekatere akte podjetja so sprejemali zelo na hitro. Med njimi celo Pravila družbe SiDG o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov. V poslanski skupini SDS so predlagali sklep, naj poslovanje podjetja SiDG preverijo revizorji Računskega sodišča RS.

Vodilna v podjetju
Podjetje je bilo v sodni register vpisano 17. marca 2016. Direktorja sta dva, in sicer Zlatko Ficko s stalnim prebivališčem v Kočevski Reki, in Dejan Kaiserberger iz Ponikve (območje Celja). Ficko je glavni direktor, Kaiserberger pa je direktor za področje financ, računovodstva in kontrolinga. Ficko in Kaiserberger sta redni mandat nastopila 1. maja 2017. Do 30. aprila lani je podjetje vodil Miha Marenče iz Kranja, nekdanji državni sekretar na Židanovem ministrstvu. V podjetju je bilo lani 152 zaposlenih, njihova povprečna mesečna plača je okoli 1.600 evrov.

Zlatko Ficko in Dejan Kaiserberger (Foto: STA)
Zlatko Ficko se vozi s službenim avtomobilom audi Q5 2.0 TDI quattro, Dejan Kaisersberger pa s službenim volkswagnom tiguan higline 2.0 TDI SCR. V podjetju SiDG trdijo, da so audija kupili za 43.369,63 evra, volkswagna pa za 34.999 evrov. Fickova mesečna plača presega 7.400 evrov bruto, Kaiserbergerjeva pa 6.200 evrov.

Ficko v Zaresu, nato v DeSUS
Ficko je v državnem podjetju za gozdove zaposlen že od začetka kot pooblaščenec vlade za gozdarstvo in lesarstvo, zadolžen pa je bil tudi za operativni del pri vzpostavitvi tega podjetja. Pred tem je bil zaposlen v podjetju Snežnik in Zavodu za gozdove. Čeprav je napovedoval, da se bo upokojil, so ga Židanovi imenovali za direktorja SiDG. Politično je bil ves čas aktiven. Od maja 2011 je bil vodilni v stranki Zares, ki jo je vodil Gregor Golobič. Bil je tudi nadzornik Komunale Kočevje, a je izstopil 20. maja 2015. V Kočevju se je vključil v stranko DeSUS, ki jo vodi Karl Erjavec. Kot predsednik kočevske občinske organizacije se je na listi DeSUS leta 2014 potegoval za župana, a neuspešno.

Kaiserberger “preverjen” bančnik
Dejan Kaiserberger je od začetka leta 2017 tudi član nadzornega sveta Abanke, v preteklosti pa je bil član uprave v Addiko Bank (nekdanja banka Hypo) in v Unicredit banki Slovenija. Kaiserberger je v državnem gozdarskem podjetju nadomestil Boruta Meha, generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) v času, ko je vlado vodil trojček SD, Zares in LDS s priveskom DeSUS. Meh se je marca lani vrnil v službo na HSE, pred tem je bil član uprave Petrola in Gorenja, v obdobju graditve TEŠ 6 (v letih 2009 in 2010) pa je s pomočjo politične podpore prevzel vodenje HSE.

SiDG zlata jama za izbrance
Podjetje Slovenski državni gozdovi je torej eden od bankomatov stricev iz ozadja, ki kadrovanja ne prepustijo naključju. Podobno je tudi na področju različnih svetovalnih pogodb, med drugim z različnimi agencijami za stike z javnostmi in marketing. Čeprav imajo dve zaposleni za to področje, so doslej sklenili tudi številne pogodbe z zunanjimi izvajalci. Med temi sta družbi v lasti Damijana Nacevskega, agencija Odmev in EPR, strateško komuniciranje. Pogodbi sta vredni več kot 18.200 evrov. Pogodbo so sklenili tudi z agencijo Proglas iz Ribnice, ki je v lasti Zlatka Polajžra, nekdanjega generalnega sekretarja Konjeniške zveze Slovenije. Proglas sodeluje tudi s Kobilarno Lipica, nad katero prav tako bedi Židanovo ministrstvo. Novembra lani so podpisali petletno pogodbo s podjetjem M komunikacije iz Slovenske Bistrice, ki je v lasti Nine Finžgar, nekdanje predstavnice za stike z javnostjo pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani. Pogodba je vredna 20 tisoč evrov, izvajali naj bi raziskave organizacijske klime v podjetju SiDG. Celostno grafično podobo za SiDG je pripravilo podjetje AV studio iz Velenja, vrednost je več kot devet tisoč evrov. Maja lani, takoj po Fickovem imenovanju za direktorja, pa so podpisali pogodbo s podjetjem Pristop, ki zanje svetuje in opravlja storitve korporativnega komuniciranja. Vrednost pogodbe je 6.100 evrov. Junija lani so podpisali še triletno pogodbo s podjetjem Press Clipping, ki za SiDG spremlja slovenske tiskane, elektronske in spletne medije. Vrednost pogodbe je 7.200 evrov. Zakaj so te pogodbe potrebne, ne ve nihče. V poslovnem dnevniku Finance so pred kratkim zapisali, da je podjetje SiDG zlata jama za piarovske agencije.

Nadzorniki
Pomenljivi so tudi člani nadzornega sveta, ki je kar osemčlanski. Predsednik je Pavel Brglez (nekdanji glavni direktor Lesnine iz Ljubljane), namestnik je Ernest Miheljak (iz Slovenj Gradca), člani pa so: Andreja Košir in Valerija Štiblar (obe iz Ljubljane), Andrej Janša (Velike Lašče), Damjan Golovrški (Novo mesto), Boris Semenič (Ajdovščina) in Lovro Bornšek (Slovenske Konjice). Članov nadzornega odbora niso menjali.

Kočevski občinski svet kritičen do vlade in Židana
Nezadovoljni z Židanovim delom in vodenjem kmetijske politike pa so tudi v Kočevju. Tako je tamkajšnji občinski svet vladi poslal poziv, v katerem med drugim opozarja, da je po zadnjih podatkih študije Zavoda za gozdove Republike Slovenije na širšem Kočevskem stanje v gozdovih alarmantno. Če ne bodo ukrepali, se bo vrednost gozdov v nekaj desetletjih zmanjšala na polovico ali še manj, saj se bo spremenila kvalitativna struktura lesa, tako da bo vse manj tehničnega in vse več energetskega lesa. Kritični so tudi do Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Tudi ta je pod okriljem Židanovega ministrstva, pri upravljanju z državnimi zemljišči pa jim je malo mar za ohranjanje kvalitete in skrbne rabe kmetijskih zemljišč. Edino, kar jim je mar, je oddajanje teh v dolgoročni, celo 99-letni najem in pobiranje najemnine, minister pa pri tem ne ukrepa. Na območju kočevske občine je kar 90 odstotkov celotne površine v lasti države. Pri tem 81 odstotkov zavzemajo gozdovi, le 9 odstotkov pa je kmetijskih površin.

Dejan Židan je poskrbel tudi za svojega nekdanjega sodelavca, gradbenega barona Blaža Miklavčiča. V njegove roke je namreč lani prešlo podjetje Gozdarstvo Grča. Nekoč mogočno kočevsko gozdarsko podjetje, katerega glavna dejavnost je bila sečnja v gozdu, je namreč spadalo med pet največjih gozdarskih podjetij v državi. V času Židanovega ministrovanja in Cerarjeve vlade je prišlo do ukinitve 20-letnih koncesij, podjetje Gozdarstvo Grča pa je zašlo v poslovne težave. Še leta 2015, ko so imeli koncesijo, so imeli dobrih 15 milijonov evrov prihodkov, že naslednje leto – po sporni spremembi zakonodaje, ko so ostali brez koncesije, pa so imeli le še 9,9 milijona evrov prihodkov. Zaposlovali so 115 delavcev. Kako je v bilo leta 2017, še ni znano, saj bilance še niso javno objavljene. Kočevsko podjetje je tako prešlo v last podjetja GH Holding, kjer je bilo le 16 zaposlenih, njihov lastnik pa je slovenski novodobni tajkun Blaž Miklavčič. Slednji je bil včasih vodilni v Skupini Panvita, Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, kjer je deloval tudi Dejan Židan, ki je iz Panvite odšel za ministra. Židanov kolega ima zdaj tako prek Gozdarstva Grča primat nad surovino več kot polovice državnih gozdov. Miklavčič je prevzemno ponudbo objavil lani poleti. Židan je tako poskrbel za nadaljevanje zgodbe o gozdovih in sečnji v njih.

Blaž Miklavčič (foto: STA)

Vida Kocjan, Demokracija

Sorodno

Zadnji prispevki

Bi se “mirovnik” Kučan zavzel tudi za mir z nacistično Nemčijo?

"2. SV se je preselila za pogajalsko mizo, ko...

Večina Slovencev odločno proti migrantskim centrom

V zadnji javnomnenjski raziskavi agencije Parsifal so anketirance vprašali,...

Ukradeni otroci v SFRJ in mame, ki iščejo resnico

Komisija DZ RS za peticije je po slabem letu...

Največ denarja iz medijskega sklada za Odlazkove medije

Ministrstvo za kulturo je pod vodstvom Aste Vrečko iz...