Preiskava komunističnih morišč na slovenskih tleh se nadaljuje. Vladna komisija za reševanje problematike prikritih grobišč se že nekaj časa ukvarja s sanacijo in preiskavo morišča Pod Macesnovo gorico na Kočevskem, kjer je zakopanih najmanj 1.500 žrtev pokolov.
Morišče Pod Macesnovo gorico je pomembno zlasti zato, ker je bilo tam pobitih največ slovenskih vojnih ujetnikov, ki so bili pripeljani na Kočevsko, čeprav vsakoletna spominska slovesnost poteka na drugi lokaciji, in sicer pri breznu Pod Krenom, kjer naj bi bili pobiti predvsem ujetniki drugih narodnosti. Srh pa vzbuja predvsem dejstvo, kako so komunisti še dolgo po storjenih pokolih onečaščali posmrtne ostanke žrtev.
Jamo so minirali
Prejšnji teden je predsednik vladne komisije za grobišča dr. Jože Dežman obvestil javnost o novih dejstvih, povezanih s preiskavo komunističnih morišč. Kot je znano, je vlada dovolila načrt, da se opravi izkop kamnine, ki je nastala zaradi miniranja in sedaj ovira dostop do morišča. Na razpisu je bilo za izvajalca del izbrano podjetje Komunala Kočevje. To je do zdaj odstranilo okoli tisoč kubičnih metrov kamenja, v jami pa naj bi bilo še od dvesto do tristo kubičnih metrov materiala. Preiskava poteka pod strokovnim vodstvom tako arheologov kot tudi speleologov in gradbenih strokovnjakov. Dela koordinira tričlanska strokovna arheološko-speleološka skupina, kriminalistično-tehnični ogled lokacije pa so opravili kriminalisti.
Tako je dr. Andrej Mihevc analiziral starost smrek, za katere domnevajo, da so jih okoli brezna posadili, potem ko so verjetno pri drugem miniranju razstrelili celoten obod brezna. “Ocenjuje se, da je bilo to veliko miniranje konec petdesetih ali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Prosimo vse, ki bi karkoli vedeli o času in načinu miniranja, da nas obvestijo. Prav tako nas zanima, ali je minirala Jugoslovanska ljudska armada ali morda rudarji, gozdarji …?” je v sporočilu za javnost zapisal Dežman. Kakor koli, najprej je treba odstraniti ves kamniti material, ki je nastal zaradi miniranja, šele nato se bodo lahko lotili preiskave posmrtnih ostankov in njihovega pokopa, če bo seveda spet dovolj sredstev, a o tem spet odloča politika oziroma tisti, ki so na oblasti.
Ko “grobišče” postane smetišče
Da so mnoge jame, potem ko so vanje zmetali pobite žrtve komunističnih pokolov, tudi minirali, da bi čim bolj zakrili sledove zločinskega početja, sploh ni presenetljivo. Dežman je tako opozoril na še eno škandalozno odkritje v zvezi z moriščem v breznu pri Debliških livadah. Tam so namreč pri izkopu predmetov umorjenih našli odpadke iz leta 1968, zato se v komisiji sprašujejo, kdo je dal ukaz, da se brezno zasuje z odpadki. “Jamo smo izbrali tudi zaradi opisov ljudi, ki naj bi bili v jamo vrženi, a so se iz nje rešili, pričevanj domačinov, sledov miniranja okrog vhoda v jamo in najdenih predmetov iz časa velikih pobojev. Znana so imena nekaterih Slovencev, ki so sodelovali pri vojnem zločinu. Vsaj enega od storilcev pozna Zdenko Roter. S strani Zveze združenj borcev za vrednote NOB doslej nismo dobili dodatnih informacij o nekdanjih, morda pa nekaterih tudi še sedanjih članih organizacije, ki bi nam lahko več povedali o zločinu in njegovih žrtvah. Žal, saj bi bilo s to pomočjo iskanja posmrtnih ostankov lažje in bolj učinkovito,” je v sporočilu za javnost zapisal Dežman. Skratka, medtem ko se borčevska zveza ukvarja s promocijo novega partizanskega filma Preboj, očitno niti pod vodstvom novega predsednika Marijana Križmana “nima časa”, da bi pojasnjevala zadeve v zvezi s komunističnimi morišči.
Kdo skruni grobove?
Kot je še sporočil Dežman, o številu žrtev še ugibajo. “Dejstvo, da je bilo v vrtači pred breznom, kjer so žrtve slačili, v dveh raziskavah najdenih več kot 60 kilogramov predmetov, govori o velikem dogodku. Med drugim je bilo najdenih 185 križcev, 146 svetinjic, številne pasne spone in drugi deli opreme. Po zbranih podatkih je bilo v Kočevski rog odpeljanih najmanj 1.500 Slovencev. Raziskava bo pokazala, koliko jih je bilo v jami pod Macesnovo gorico. Potem bomo vedeli, ali je treba še naprej iskati še eno jamo na območju Ušivih jam.” Dežman je še spomnil, da so naleteli na plast posmrtnih ostankov v globini okoli dvajset metrov od začetne globine. “Javnost bomo o nadaljnjem poteku del obvestili, takoj ko bo znanih več dejstev,” je še sporočil.
Skratka, zgodba o komunističnih moriščih niti trideset let po formalnem padcu komunističnega režima ni dobila epiloga, za kazenski pregon storilcev pa je očitno že prepozno. No, morda pa bi lahko našli vsaj tiste, ki so morišča oskrunjali z odpadki in miniranjem, ne pa da preganjajo tiste, ki morišča odkrivajo. Spomnimo: štirje najditelji (Roman Leljak, Marko Štrovs, Slavko Kmetič in Miran Hočevar) so bili po najdbi posmrtnih ostankov v starem zaklonišču obsojeni – zaradi skrunjenja groba.
Gašper Blažič, Andrej Mihavc, Luka Rozman