Marsikdo bi si mislil, da nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež zaradi zlorabe položaja in ponarejanja listin prestaja svojo 7 let in 6 mesecev dolgo zaporno kazen za štirimi stenami, a se ta očitno potika po ljubljanskem nakupovalnem središču City Park, kjer se v tamkajšnjem baru sprošča ob pijači.
Spomnimo. Kordež je s tožilstvom sklenil dogovor in priznal krivdo za 11 kaznivih dejanj. Po tem dogovoru bi Kordež v zaporu preživel 7 let in mesec dni, a se je sodišče odločilo za višjo kazen. “Zadevo sem želel zaključiti, tako kot sem tudi pri poslovanju vedno želel delovati korektno. Ne bežim od odgovornosti, čeprav sem morda pričakoval bolj ugoden dogovor,” je na predobravnavnem naroku dejal Kordež in izrazil prepričanje, da bi mu glede na to, da se s posli ni okoristil, sodišče lahko izreklo nekoliko nižjo kazen.
Zaporno kazen prestaja v odprtem režimu
Na Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij smo naslovili vprašanje glede tega, kakšen režim prestajanja zaporne kazni velja za Bineta Kordeža in če morebiti drži, da ta med tednom ni v zaporu. Ti so nam odgovorili, da Kordež prestaja zaporno kazen v odprtem režimu, skladno z 81. členom Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), kar pomeni, da obsojenec ne prestaja alternativne oblike zapora ob koncu tedna (t. i. vikend zapor) kot je določen v IV. odstavku 86. člena Kazenskega zakonika in 12. členu ZIKS-1.
Marsikoga tovrsten način prestajanja zaporne kazni spravi v bes, saj se upravičeno poraja občutek, da za prvorazredne državljane obstajajo drugačna pravila igre in posebna protekcija, medtem ko navadne državljane zaradi majhnih dolgovanih vsot celo izselijo iz hiše, za njih pa se ob krivicah ne zavzame nihče, za razliko od primera okrog sirskega migranta Ahmada Shamieha, za katerega so se posebej zavzeli Jan Škoberne (SD), Miha Kordiš (Levica) in premier Miro Cerar.
N. Ž.