Že dolgo so institucije Evropske Unije kazale znake kolaboranstva s slovensko levo vlado pri putinističnem prevzemu medijev. Večjo erozijo svobodnega novinarstva, kot je povzročal Robert Golob, bolj tiho in indiferentni so bili v Evropskem parlamentu in Evropski komisiji. Pred tem, v času Janševe vlade, pa so se v Sloveniji vrstile preiskovalne misije, ki so raziskovale, če Janševa vlada sistemsko krši pravice novinarjev, kot so bili obveščeni s strani slovenskih levih aktivistov. Nič pa ni dvojnih standardov razkrilo bolj, kot prijava kršitve vladavine prava s strani Petra Gregorčiča, ki jo je naslovil na Evropsko komisijo.
Spomnimo, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič je pred časom v Odboru za kulturo DZ, ki je razpravljal o Poročilu o stanju pravne države za leto 2023 na področju medijev, novinarstva in demokracije, ostro kritiziral vlado, ki ji očita zlorabo oblasti na področju medijev s politično čistko celotnega vodstva RTVS, in tudi Evropsko komisijo, ki po njegovem mnenju ni “dobro opravila svojega dela”, ob čemer se je spraševal, zakaj so v poročilu zamolčali bistven razlog, zaradi katerega je bila pobuda sploh vložena na Ustavno sodišče.
Na Odboru je Gregorčič predstavil svoj pogled, zakaj s tem obravnavanim poročilom vsaj v delu, ki se nanaša na pluralnost in svobodo medijev, EK svojega dela ni dovolj dobro opravila in dodaja, da bi si “z nekaj ostrine celo upal reči, da je s tem poročilo EK izrazito sledila izključno enemu političnemu nazoru, pri čemer je opozoril, da s tem ni opravila svoje nadnacionalne vloge, ki ji pritiče, ampak se je pustila zapeljati posameznim interesnim skupinam, ki trenutno v Sloveniji predstavljajo oblast, med njimi pa predvsem tistim skupinam, ki so nosilci civilnodružbene moči pri nas.”
Molk Evropske komisije
Na istem odboru je razkril tudi, da je na Evropsko komisijo vložil pritožbo zaradi kršitve prava EU s strani Vlade in Ustavnega sodišča v zadevi spremembe zakonodaje o RTV Slovenija. Skladno s svojimi postopki bi ga morala EK o prejemu pritožbe obvestiti v 15 delovnih dneh, a je sledil molk, ki je trajal skoraj štiri mesece. Komaj včeraj so v EK potrdili prejem pritožbe, Gregorčič pa dodaja, da so bila za to potrebna javna in mednarodna opozorila slovenskih evropskih poslancev Romane Tomc, Franca Bogoviča, Milana Zvera in Manfreda Webra.
Zakaj Evropska komisija tako dolgo ni odgovorila?
Nobenega razloga pa EK ni podala, zakaj ni odgovorila v 15 dneh in zakaj je bil potreben pritisk s strani politikov, da je sploh opravila svoje (uradniške) dolžnosti.
Gregorčič je izjavil, da se v primeru “depolitizacije javne RTV” Evropska komisija ni odzvala skladno s svojimi postopki, in da vse “navedeno potrjuje njegovo uvodno hipotezo, da v tem primeru Evropska komisija, žal, ne opravlja svoje nadnacionalne vloge, ki ji pritiče. Namesto tega – najverjetneje zaradi izrazito ideološko motiviranih uradnikov, ki operativno delujejo v njenih delovnih skupinah – podlega posameznim interesom tistih civilnodružbenih in političnih skupin, ki imajo trenutno v Sloveniji oblast. Da je to izjemno slabo za vladavino prava in za uresničevanje vrednot Evropske unije, ki so zapisane v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji, verjetno ni potrebno posebej poudarjati.”
Če njegova ugibanja držijo, gre za nevarni precedens, kjer se supranacionalna entiteta zaroti proti eni sami politični opciji v nacionalni državi, s tem pa tudi proti državljanom tiste države, ki so to politično opcijo volili. Gre za eklatanten primer napada, ne le na vladavino prava, ampak tudi na ljudi, ki s svojim zaupanjem v legitimnost institucij EU predajajo del svojih suverenosti na neko širšo skupnost držav. V času, ko se EU približuje statusu federacije po vzoru ZDA (ki imajo države vedno manj pristojnosti, EU pa vedno več, po vzoru razmerja med Washingtonsko federalno politiko in zveznimi državami), je še bolj pomembno, da ni nobenega dvoma v Evropsko politiko. Videti je, da se dogaja ravno nasprotno – EK je postala močno politiziran organ, ki povsem drugače obravnava desne kot pa leve vlade Evropske Unije.
Gregorič se je marca letos sestal z vodjo delovne Evropske komisije Jožetom Štrusom, ki mu je svoje poglede in dokumente, ki se nanašajo na “depolitizacijo javne televizije” tudi predstavil. Zdaj pa ugotavlja, da v poročilu, obravnavanem na tem odboru, ni ustrezno vključena nobena od predstavljenih informacij. “Celo več, v poročilu Evropske komisije sem lahko prebral, da sem kot predsednik Programskega sveta RTV Slovenija “januarja 2023” na ustavno sodišče vložil pobudo, ker menim, da so novi predpisi neustavni, saj med drugim Državnemu zboru ne omogočajo več imenovanja članov organov upravljanja RTV”. Štrus in njegova delovna skupina je pobudo, ki so jo vložili na Ustavno sodišče, od Gregorčiča prejela v celoti, zato se Gregorčič sprašuje, “zakaj so v poročilu zamolčali bistven razlog, zaradi katerega smo to pobudo sploh vložili na Ustavno sodišče?”
Kot je pojasnil v nadaljevanju, ni šlo zgolj za to, da je “ta novela zakona odvzela Državnemu zboru – kot instituciji z največjo demokratično legitimnostjo – pravico imenovati člane Sveta RTV, ki je, mimogrede, organ nadzora in ne organ upravljanja, kot napačno navaja Evropska komisija v svojem poročilu. Pač pa je poglavitni razlog, zakaj sem med pobudniki te ustavne presoje, v tem, da je s to novelo trenutna oblast izvedla politično kadrovsko čistko po zgledu Madžarske in Poljske, kjer je neliberalna oblast – enako kot trenutna oblast v Sloveniji v zadevi “depolitizacija RTV Slovenija”– zlorabila svojo močno oblastno pozicijo, da se je z zakonskimi spremembami znebila sodnikov, uradnikov in drugih funkcionarjev, ki ji niso bili po volji. Zaradi tega sta bili Madžarska in Poljska obsojeni pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, in sicer v zadevah Baka proti Madžarski in Grzeda proti Poljski”.
Gregorčič je poudaril, da so vsi dokumenti, ki jih je predstavil Štrusu, na voljo in jih lahko kadarkoli tudi posreduje, ob koncu pa razkrije še eno svoje razkritje, do katerega je prišel, ko je vlagal pritožbo zaradi kršitve prava Evropske unije. Prepričan je, da je Ustavno sodišče z razveljavitvijo Sklepa o začasnem zadržanju novele zakona o RTVS4 ex lege in nepreklicno ukinilo vse mandate organov vodenja, upravljanja in nadzora RTVS, ne da bi njihovi nosilci imeli učinkovito pravno varstvo zoper tovrsten poseg, kar je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso v evropskem ustavnem prostoru.
“Tako Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevah Baka proti Madžarski in Grzeda proti Poljski kot tudi Sodišče EU v zadevi C-288/125 sta odločila, da predčasno prenehanje mandatov neodvisnih institucij posega v samostojnost in neodvisnost nosilcev mandatov ter s tem krši načela pravne države in, v primeru javnih medijev, tudi v njihovo neodvisnost ter s tem v svobodo medijev. Vsa sodišča so poudarila, da mora vsak poseg zakonodajalca v trajanje mandatov spoštovati obstoječo zakonodajo in jamstva, vključno s pravico do uveljavljanja pogojev za predčasno razrešitev,” je zapisal.
M. I.