Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje sume vmešavanja politike v delo policije in drugih organov, je sprejela vmesno poročilo o aretaciji ruskih vohunov. Poročilo je sprejela kljub temu, da opoziciji ni zagotovila dovolj časa, da se z vsebino poročila seznani, v poročilu pa so Roberta Goloba oprali vseh sumov. Opozicija je sejo obstruirala, nad postopkom predsednika komisije pa so ogorčeni.
Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje sume vmešavanja politike v delo policije in drugih organov, je na seji, na kateri naj bi se sicer pogovarjali o programu dela, obravnavala in sprejela delno poročilo o aretaciji ruskih vohunov. S tem je predsednik komisije Aleš Rezar presenetil opozicijske člane, saj poročila pred tem sploh niso videli, zato so sejo obstruirali. Poslanec SDS Andrej Poglajen ob tem poudarja, da je komisija ustanovljena že več kot leto dni in da glavni akter Robert Golob še ni prišel na zaslišanje. “Poročilo se ne more sprejemati na podlagi enostranskih informacij,” je opozoril.
“Danes smo bili ponovno priča teptanju demokratičnega delovanje državnega zbora,” je dejal Poglajen in dodal, da postopanje predsednika komisije ni bilo v skladu z demokracijo. V ponedeljek so namreč izvedeli, da bodo o vmesnem poročilu razpravljali, danes pa so to poročilo dobili na mizo. Predlagali so, da poročilo, ki v dveh delih vsebuje po 100 strani, preučijo in da o njem glasujejo prihodnjič, a je koalicija ta predlog preglasovala, so pojasnili opozicijski člani komisije. Rezarju in koaliciji so med drugim očitali hitenje s sprejemanjem poročila, napovedali so tudi ločeno mnenje.
“Šlo je za obsežno gradivo, ki vsebuje med seboj se navezujoče podatke, in poslanci imamo po zakonu dolžnost, da tako gradivo preberemo, da si ustvarimo mnenje o njem in razpravljamo o tem, ali bomo tako poročilo sprejeli,” je povedal po koncu seje.
“Komisija obstaja že več kot leto in pol, bilo je več kot dovolj časa, da se zasliši glavnega akterja v tej zgodbi, Roberta Goloba. Na žalost temu ni bilo tako, tako da je sprejemanje nekega vmesnega poročila v tem primeru preprosto izprijeno, saj si brez pojasnil vseh akterjev poslanci ne moremo ustvariti jasne zgodbe, predvsem pa slovenska javnost ne more ugotoviti, kdo in na kakšen način pritiska na policijo in zakaj je je omenjena komisija sploh nastala,” je pojasnil poslanec SDS.
Poglajen je poudaril, da poslanci Svobode namensko kršijo postopke, ki so demokratični, ki so ustaljeni, hkrati pa se predsednik vlade izogiba odgovornosti, ki jo kot tak ima. V SDS so ogorčeni, da je državni zbor sploh prišel na “tak nivo”, poslanec pa meni, da je bila obstrukcija oziroma zapustitev seje edini način, da izrazijo svoje mnenje o konkretni zadevi.
Golob opran vseh sumov brez zaslišanja
Koalicijska večina je nato potrdila vmesno poročilo, v katerem so predsednika vlade Roberta Goloba oprali vseh sumov, češ, da sta Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav v svojih pričanjih navajala neresnice. Komisija je vse to ugotovila, ne da bi zaslišala kronsko pričo, to je Goloba, čeprav je ta več kot leto zagotavljal, da bo postregel z dejstvi in pričami. Zaslišanje premierja Goloba po mnenju predsednika komisije Rezarja namreč ni potrebno, kar pa Poglajen zavrača. Po njegovih besedah so Rezarjeve navedbe popolnoma neskladne s tem, kar se dejansko dogaja: “Če hočemo podati poročilo, ki odseva celotno dogajanje, moramo zaslišati Roberta Goloba, to je dejstvo. Poročilo se ne more sprejemati na podlagi enostranskih informacij,” je dejal in dodal, da se še dogovarjajo, kaj v tem primeru sploh lahko naredijo, ne izključujejo zahteve o ločenem mnenju.
“Predvsem pričakujemo, da bo Robert Golob prišel na zaslišanje in odgovoril na vsa vprašanja, ne samo na tista, ki mu jih bodo nekako vnaprej pripravili njegovi poslanci in poslanke,” je dejal.
Čadonič Špelič: Če ne bi imel česa skrivati, bi prišel
Tudi Vida Čadonič Špelič iz NSi-ja je zaradi vsega tega ogorčena, o tem, da naj bi Bobnar in Lindav lagala, pa je po tem, ko je prebrala vsa pričanja, dejala: “Niti enega pričanja, niti enega dokazila ni, da sta Bobnar in Lindav lagala.” Dodala je: “Če ne bi imeli ničesar skrivati, bi predsednik vlade, tako kot je na eni od televizij rekel, prišel, pričal, pripeljal priče, prinesel dokaze – nič od tega se ni zgodilo. Sprašujem se, zakaj,” je dejala. Z odločitvijo, da ga ne bo povabil na zaslišanje, pa Rezar in koalicija z njim “prevzema strašno odgovornost,” je dejala Čadonič Špelič.
Ob tem je spomnila na izjavo predsednika komisije DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Janeza Žaklja, da je prišlo do različnih odgovorov, ko je vse vpletene v to zgodbo zasliševal Knovs. Njegove izjave ni še nihče zanikal, je spomnila, prav tako pa teh razlik v pričanjih pred komisijama in pred javnostjo ni znal nihče obrazložiti, pravi. Ob tem pa je dodala, da “kadar koli premier stopi pred javnost, pove drugo neresnico”. Ob tem je premierju očitala tudi to, da se ne zaveda svoje odgovornosti in da ne spoštuje demokracije.
Čadonič Špelič se tudi čudi poslancem koalicije, “da so glasovali kar na pamet, ali pa nekaj skrivajo”. “Zame je to žaljivo, žaljivo od predsednika komisije, da nam brez razloga ni dovolil, da si v miru preberemo poročilo, in žaljivo tudi do vseh tistih državljank in državljanov, ki čakajo na resnico.”
T. B.