“Na naših klopeh pa je zakonski predlog, ki je vsebinsko neenoten, zakonodajno nepregleden, finančno tvegan in v posameznih delih tudi ustavno vprašljiv,” je bil do koalicije oster poslanec SDS Rado Gladek. Na današnji 123. izredni seji je med drugim potekala obravnava vladnega predloga zakona o izplačilu zimskega regresa (božičnice) v višini 639 evrov za vse zaposlene, 150 evrov za upokojence in invalide ter prenove sistema normiranih odhodkov za normirance.
Koalicija ga je označila za socialno pravičen ukrep, a opozicija, zlasti SDS, je zakon raztrgala kot neenoten, finančno tvegan in ustavno vprašljiv populistični manever, ki podjetja obremenjuje z obveznim bremenom tudi v času izgub, normirance pa obravnava dvolično.
Gladek je kritiziral omnibus pristop, ki brez razloga združuje tri nepovezana področja, kar krši načelo pravne varnosti. Zimski regres vidi kot obvezno breme za vsa podjetja, tudi tista v izgubi (po podatkih GZS jih je kar 30 odstotkov), kar po njegovih besedah ogroža delovna mesta in razvrednoti nagrado za uspešnost. Normirance je označil za “predvolilni bombonček”, saj vlada po zavrnitvi podobne pobude zdaj uvaja spremembe brez dviga produktivnosti. Očital je populizem in fiskalno neodgovornost, ker proračun nima sredstev za javni sektor. SDS zakona ne podpira, njihovi poslanci pa bodo božičnico donirali v dobrodelne namene.
.@RaGlaSi: @vladaRS je v en zakon stlačila tri različne zakone in z njim uvaja t. i. zimski regres 💰 obvezno izplačilo vsem zaposlenim, oproščeno davkov in prispevkov do polovice minimalne plače.
Lepo zveni, a ni ne ekonomsko vzdržno ne pravično.
🎄 Da pa bo praznični čas res… pic.twitter.com/Z7HcfwjCju
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) November 11, 2025
Citiral je tudi Fiskalni svet, ki svari, da bo zimski regres “dodatno prispeval k poslabšanju javno finančnih razmer letos in v prihodnjih letih… srednjeročno povečal primanjkljaj za 0,3 odstotne točke BDP, približal 3 % BDP in izničil manevrski prostor za šoke.”
Andrej Kosi iz SDS je podprl “nagrajevanje uspešnih delavcev z božičnico”, kjer podjetje posluje dobro: “Če podjetje uspešno posluje, je prav, da delavce nagradi.” Kritiziral je vlado, ker “tri leta in pol zatira gospodarstvo z dajatvami”, zdaj pa pred volitvami uvaja “predvolilni bombonček“. Obvezni zimski regres vidi kot dodaten davek, ki bremeni tudi podjetja v izgubi. “Ali je država v dobri kondiciji? Ob koncu leta bomo imeli dve milijardi minusa, na sektorje načrtujete 2,2 milijardi minusa, tudi leta 2027 načrtujete minus. Kako lahko država z minusom izplačuje božičnico? Kako lahko podjetja z božičnico izplačuje, ki je v minusu, ki se zadolžuje, izplačuje božičnico? Ne more. Tako da podpiram ta amandma. Sicer proti takemu zakonu, ki pač nekaj ljudem daje in tudi, ki zvišuje mejo pri normirancev, ne bom glasoval proti. Ampak veste, eksperti, dvoličneži,” je bil oster Kosi.
V javnem sektorju in pri gasilcih ni predvidenih sredstev: “Gasilska zveza.. kje ima denar za božičnico? Nima ga.” Kosi podpira amandma NSi za povračilo humanitarcem in gasilcem.
Poslanec SDS Tomaž Lisec je v razpravi ostro kritiziral vladni predlog zakona o zimskem regresu in normirancih kot komunistično enakost za vse in predvolilni trik, ki ignorira opozorila strokovnjakov ter dejanske obremenitve državljanov in gospodarstva. Po njegovih besedah vlada v komunistični maniri vsiljuje enak regres za vse, obvezno, pri čemer pozablja, da bi ob obstoječem zakonu o dohodnini iz prejšnjega mandata vsak Slovenec s povprečno plačo leta 2025 prejel tisoč evrov neto več na leto, a je leva koalicija ta zakon anulirala; pred volitvami tako daje šeststo petdeset evrov enkratno, do sedaj pa je le jemala.
Lisec je izpostavil, da vlada nima odgovora, od kod bo vzela tristo milijonov evrov dodatnih stroškov za leto 2025, da Fiskalni svet opozarja na napačno smer, Zakonodajno-pravna služba raztrga zakon zaradi ustavnih pomanjkljivosti in da Ekonomsko-socialni svet ne deluje ravno zaradi tega predloga. Glede normirancev je spomnil, da je vlada sistem na začetku mandata omejila in anulirala, opozicija pa je večkrat opozarjala, da niso anomalija, temveč dodana vrednost slovenskega podjetništva; danes se vlada hvali z reševanjem, a po članku v Financah normiranec z osemdeset tisoč evri prihodkov pod Janšo plačal tri tisoč evrov davka, pod Golobom pa šest tisoč štiristo – in tako bo tudi po novem, le da ne bodo izleteli iz sistema. Najprej globoko vzamejo, je zaključil Lisec, zdaj pa pred volitvami mečejo drobtinice; to je napačna politika.
Kritike SDS poudarjajo, da zakon ni socialna pravičnost, temveč predvolilni trik, ki podjetja sili v obvezna izplačila brez upoštevanja realnosti gospodarstva, normirance pa obravnava kot orodje za politične točke. Koalicija je zakon podprla z amandmaji, a opozicijske opombe o ustavnih tveganjih, časovni stiski in obremenitvah podjetij ostajajo neodgovorjene. SDS ostaja trdno proti, saj vidi v tem le dodatno breme za prihodnje generacije.
A.H.