Vse bolj se kaže, katere stranke so sodelovale z Rusijo in da njihovo vpletanje v slovenske parlamentarne volitve ni bila izmišljena fraza. Na ruskem veleposlaništvu v Ljubljani sta se namreč sestala ruski ambasador Timur Ejvazov in predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović. Poznavalci pa opozarjajo, da se bodo po volitvah simpatije tranzicijske levice še bolj zbližale z njenim naravnim ideološkim zaveznikom.
Vse kaže na to, da je bila Resni.ca ustanovljena z namenom oslabitve volilnega rezultata SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Državljansko gibanje Resni.ca je na volitvah prejelo 2,86 %, Slovenska nacionalna stranka pa 1,49 %. Skupni seštevek znaša 4,35 %, kar bi zadoščalo za uvrstitev v državni zbor. Seveda se pojavlja vprašanje, ali bi bili vsi volivci Resni.ce pripravljeni oddati glas za SNS itd. Spomnimo, da je predsednik Resni.ce Zoran Stevanović bivši član Jelinčičeve stranke, prav Jelinčičeva SNS pa se je v obdobju vlade Janeza Janše izkazala za konstruktivno opozicijo, tudi pri podpori novim zakonom.
Da gre Janševa politika v nos avtokratskemu režimu Vladimirja Putina, je postalo jasno po ostri obsodbi ruske agresije, vrnitvi slovenskega diplomatskega predstavnika v Kijev in premierjevem obisku ukrajinske prestolnice, zgledu za vrsto tujih državnikov. Stevanovićev volilni vložek je mogoče razumeti kot pomoč avtokratskemu režimu pri vplivanju na izid parlamentarnih volitev. Preseneča tudi njegova napoved samovoljnega vodenja nekakšne vzporedne zunanje politike, čeprav v parlament ni bil niti izvoljen. S svojo populistično potezo dokazuje, da zunanji ministrici Tanji Fajon ne zaupa, predvsem pa išče pozornost javnosti. In če Fajonovo dodobra spravi ob živce, mu tudi izvrstna reklama ne uide. Sicer pa dober trening za njeno skromnost in ponižnost.
Vse skupaj bi lahko pomenilo le dvoje: ali je zgolj tako aroganten ali pa je dejansko vpet v neko (Putinovo?!) zgodbo. Kolaboracija z avtokratskim režimom je v luči zaostrenih razmer na vzhodu precej lahkomiselna. Je eden tistih, ki upa na lažno premirje v Ukrajini in odpoved državnemu ozemlju? To bi le stežka nevtraliziralo imperialne težnje naslednice sovjetskega imperija. Diktatorjevo ravnanje precej spominja na predvojno Hitlerjevo pripojitev Avstrije in dela Češkoslovaške. Vprašanje je, ali smo se iz zgodovine kaj naučili.
Putin: “Razpad Sovjetske zveze je bil največja geopolitična katastrofa 20. stoletja”
Sam Putin je nekoč dejal, da je bil razpad Sovjetske zveze ”največja geopolitična katastrofa 20. stoletja”. Na ohranjanje imperialnih teženj kaže tudi obujanje (ohranjanje) kulturnih elementov, povezih z nekdanjim totalitarnim režimom. Putin je 9. maja v Moskvi pričujoče nagovarjal s “tovariši”. Izpostaviti gre še sovjetsko simboliko in to, da je Putin že kmalu po prevzemu oblasti, ruski himni povrnil nekdanjo sovjetsko melodijo (leta 2000). Seveda ne gre za vračanje v komunizem in opuščanje tržnega gospodarstva, ki nesramno bogati ruske vplivneže in politike, marveč za sanje o veličini “ukradenega” imperija.
Ključno vprašanje v luči Putinove agresije je, ali smo pripravljeni “skleniti pakt s hudičem” in se ozreti proč od trpljenja ukrajinskega naroda ter avtokratovim teritorialnim apetitom pogledati skozi prste, ali pa to nevarno, maligno politiko odločno zavrniti. Nobeno močno zdravilo ni brez stranskih učinkov, tudi embargo na ruske surovine ne itd. Ali pa dopustiti, da bo svoja zastarela in škodljiva geopolitična pravila postavlja država z gospodarstvom manjšim od italijanskega?
Levica bo kompas zopet obrnila proti Moskvi
Še kratek komentar na zapis Resni.ce na Facebooku: “Slovenska zunanja politika je povsem zgrešena in v škodo Sloveniji. Sprememb ni pričakovati. Zato je treba paralelno (uradni politiki) ustvarjati novo politiko, ki bo delovala v korist ljudem. Pogovor z veleposlanikom je tekel o ureditvi slovensko-ruskih odnosov in o blaženju ekonomskih posledic ukrajinsko-ruskega spora za Slovenijo. O normalnem uvozu energentov in dobrin pomembnih za prehrambno verigo. Vse bo ok. Ne glede na zavoženo slovensko zunanjo politiko. Pričakujemo tudi sestanek z ukrajinskim konzulom, kot tudi z veleposlaniki drugih vplivnih držav.”
Spomnimo, da je Janševa vlada na zunanjepolitičnem področju dosegla tektonske premike. Izpostaviti gre zlati otoplitev odnosov z ZDA. Sijajno je izpeljala tudi predsedovanje Svetu EU, krepila odnose z Zahodnim Balkanom itd., medtem ko Fajonova Hrvatom že kaže “čekane”. V času predhodnic Janševe vlade pa smo bili priča nezdravi simbiozi z Moskvo. Bivši zunanji minister Karl Erjavec je rusko prestolnico obiskal 11-krat, Washingtona pa niti enkrat. In dejstvo je, da med Rusijo in Ukrajino ne gre za “spor”. Gre za brutalno rusko invazijo z namenom nasilne zamenjave oblasti v Kijevu.
Kupovanje ruskih energentov poganja Putinovo vojaško mašinerijo
Gre še za poskus brutalnega raznarodovanja Ukrajincev (pod krinko denacifikacije) in spreminjanja meja, navkljub njihovi svetosti, vzpostavljeni po 2. svetovni vojni, z namenom uspešnega preprečevanja novih tovrstnih tragedij. Posledično je lahko majhna, ranljiva Slovenija ravna, kljub temu, da je umeščena med vojaško močnejše sosede. Prekmurju in Primorski je zagotovljena ohranitev v okvirih meja naše državice. Tudi nadomestitev ruskih energentov z drugimi je neizogibna, ker so gorivo za Putinovo orožarsko industrijo. Cena za dolgoročni mir in varnost je neprecenljiva.
Tudi izvoz ukrajinske pšenice bi bilo (sicer po višji ceni) mogoče tovoriti preko romunskih in bolgarskih pristanišč. Še vedno pa je ključna vsakovrstna pomoč ukrajinskemu narodu, denimo v orožju. Resni.ca napoveduje še srečanja z ukrajinskim in drugimi vplivnimi veleposlaniki. Kot kaže, dobivamo državo v državi. Mimogrede spomnimo še na rusko vmešavanje v zadnje parlamentarne volitve preko šefa sindikata taksistov Dejana Jefima.
V Evropski ljudski stranki so zaskrbljeni zaradi ruskega vmešavanja v državnozborske volitve
Znan je po svojih tesnih povezavah z rusko multinacionalko Yandex, na kar je opozoril Janša, zaskrbljenost pa so izrazili tudi v Evropski ljudski stranki. Spomnimo, da je vodja sindikata taksistov skupaj z Niko Kovač organiziral prevoze na volišča. Verjetno pa se je vmešaval tudi na druge načine. Anja Jordan, kandidatka na listi stranke LMŠ, je po besedah in dokazih Bojana Požarja prijavljena na istem naslovu kot Jefim. Yandex naj bi bil med drugim zadolžen za zbiranje informacij za FSB – rusko obveščevalno službo, kjer je svojo kariero začel prav Putin.
Domen Mezeg