Z današnjim dnem se začenja plačevanje prispevkov za dolgotrajno oskrbo, ki pa je zaradi očitne neorganiziranosti in pomanjkanja ključne komunikacije Ministrstva za solidarno prihodnost obsojena na neuspeh. Združenje občin Slovenije, centri za socialno delo (CSD) in skupnost domov starejših občanov (DSO) opozarjajo na kaotično stanje, pomanjkanje informacij in nevzdržne cene storitev. Kljub večkratnim dopisom ministrstvo molči, kar ogroža izvajanje storitev, medtem ko se prispevki praktično že pobirajo.
Združenje občin Slovenije je v zadnjih dveh mesecih na Ministrstvo za solidarno prihodnost poslalo tri dopise, v katerih zahteva ključne informacije za pripravo na izvajanje dolgotrajne oskrbe. “V zadnjih dveh mesecih smo na pristojno ministrstvo že posredovali tri dopise s prošnjo po pojasnilih, vendar do danes žal nismo prejeli odgovora,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Zaradi nujnosti sklenitve dogovorov z izvajalci so ponovno poslali urgentni dopis, v katerem zahtevajo “takojšnje posredovanje okvirnega časovnega načrta glede priprave in objave zahtevanih informacij”. Občine nujno potrebujejo enoten vzorec pogodbe z državnim javnim zavodom, ki pa “ne vključuje ključnih podatkov o obsegu storitev in višini sredstev”. Brez teh podatkov je načrtovanje storitev oteženo, nadzor nad namensko porabo sredstev pa nemogoč. Združenje je jasno: “Občine nikakor ne bodo financirale prostorov in opreme za javni zavod – to je naloga ustanovitelja, v ceni storitve pa se že obračuna amortizacija. Prav tako občine nikakor ne bodo krile izgub zaradi prenizkih cen storitev, saj morajo biti ti stroški pokriti iz prispevka oz. državnega proračuna.”
Opozorili so tudi, da so predlagane cene storitev prenizke in ne upoštevajo specifik posameznih okolij, kot so oddaljenost in stroški prevozov, zato zahtevajo njihovo prilagoditev.
Dopis pripravlja tudi DSO?
Domnevno dopis pripravlja tudi DSO, ki ne namerava podpisati pogodb, saj predlagane cene ne zagotavljajo vzdržnega poslovanja. Posledica je zamik izvajanja storitev, ki se po ocenah premika na september ali oktober 2025. Ker so DSO-ji v večini občin glavni izvajalci dolgotrajne oskrbe, to pomeni, da sistem ne bo deloval pravočasno. Vodja vstopne točke za dolgotrajno oskrbo na CSD Celje, Irena Tovornik, je za N1 opisala stanje kot “kaotično”: “Niti ene institucije, ki bo sodelovala v sistemu dolgotrajne oskrbe, ni, ki bi ’stala’. Ministrstvo ni opravilo svoje naloge, občine si zatiskajo oči, kaj so njihove naloge – če smo povsem iskreni, jih zakon tudi ni povsem jasno opredelil.” CSD-ji so bili postavljeni v vlogo ocenjevalcev upravičenosti, kar jih postavlja v nehvaležen položaj.
Demografski izzivi in tveganja
Po podatkih SURS SI STAT je v Sloveniji 334.873 oseb, starejših od 70 let, od tega približno 100.000 primernih za dolgotrajno oskrbo, skupaj z vsaj enim svojcem. Zaradi pomanjkljive priprave se pričakujejo zapleti pri obravnavi vlog in izvajanju storitev.
Združenje občin Slovenije opozarja na tveganje, da ministrstvo ne bo pravočasno pripravilo podlag za vpis javnih zavodov v register izvajalcev, kar dodatno ogroža pravočasen podpis pogodb. Predlagali so zamik izvajanja storitev na 1. januar 2026, saj obstaja bojazen, da CSD-ji do 1. julija 2025 ne bodo uspeli izdati vseh odločb, ministrstvu pa so zastavili tudi vprašanje, kdo bo v tem primeru kril stroške zaposlenih.
Stranka SDS opozarja, da ministrstvo kljub obljubam ni rešilo ključnih vprašanj, pobiranje prispevkov pa se nadaljuje. “Ministrstvo je obljubilo, da bodo vsa vprašanja ustrezno rešili do začetka izvedbe – sedaj se, kot kaže, izvedba zamika, pobiranje davka pa ne,” so zapisali.
Ministrstvo za solidarno prihodnost z ignoriranjem vseh opozoril tvega popoln kolaps sistema dolgotrajne oskrbe. Kljub jasnim zahtevam po pojasnilih, prilagoditvi cen in zamiku izvajanja storitev ministrstvo ostaja gluho. Državljani bodo plačevali prispevke za storitve, ki jih ne bodo deležni, medtem ko občine, DSO-ji in CSD-ji bijejo plat zvona.