V času, ko se v Sloveniji soočamo z naraščajočimi cenami, inflacijo in pritiski na javne finance, vlada Roberta Goloba nadaljuje z obsežnim pošiljanje davkoplačevalskega denarja v Gzo. Po uradnih podatkih Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, ki smo jih pridobili z vprašanji, je Slovenija od 7. oktobra 2023 dalje za Palestino namenila skupno 10,75 milijona evrov. To je skoraj dvakrat več od prejšnjih ocen, ki so govorile o približno 5,5 milijona evrov.
Ob tem je še bolj zaskrbljujoče dejstvo, ki ga je ministrstvo v odgovorih jasno priznalo: Slovenija nima lastnih mehanizmov za preverjanje namenske porabe sredstev. Kako vemo kje je pristal denar? Ne vemo.
Denar slovenskih davkoplačevalcev po njihovih besedah teče prek mednarodnih organizacij, kot so Agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), Svetovni program za hrano, UNICEF in Mednarodni odbor Rdečega križa. Del sredstev gre tudi prek slovenskih izvajalcev, kot sta ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti in Slovenska karitas, ter v obliki materialne pomoči, dostavljene preko Jordanije.
Vprašanje, ki se ob tem neizogibno postavlja, je, kako vemo, da ta denar res pride do civilistov in ne konča v rokah teroristične organizacije Hamas, ki od leta 2007 obvladuje Gazo? Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v odgovorih jasno priznalo, da Slovenija nima lastnih mehanizmov za preverjanje namenske porabe sredstev na terenu. Popolnoma se zanaša na notranje nadzorne sisteme mednarodnih organizacij in poročanje slovenskih izvajalcev. To pomeni, da nimamo neposrednega vpogleda v to, kam denar dejansko gre – še posebej v Gazi, kjer Hamas nadzoruje distribucijo humanitarne pomoči.
To je še posebej zaskrbljujoče, saj je največji prejemnik slovenskih sredstev in glavni izvajalec pomoči v Gazi organizacija UNRWA. Spomnimo, da gre za agencijo, ki je že leta tarča kritik zaradi povezav s Hamasom. Januarja 2024 je Izrael razkril, da je vsaj dvanajst zaposlenih v UNRWA sodelovalo pri terorističnem napadu 7. oktobra 2023.
Izraelske obveščevalne službe so trdile, da ima okoli deset odstotkov zaposlenih v Gazi povezave s Hamasom ali Palestinskim islamskim džihadom. Pojavila so se tudi poročila o kraji pomoči, uporabi UNRWA objektov za shranjevanje orožja in oskrbovanju Hamasovih predorov. Kljub temu je Slovenija nadaljevala in celo povečala prispevke UNRWA, medtem ko so nekatere države, kot so ZDA, Nemčija in Italija, začasno ustavile financiranje po razkritjih.
V okolju, kjer teroristična organizacija nadzoruje ozemlje in distribucijo pomoči, je tveganje zlorab visoko. Humanitarna sredstva pogosto končajo na črnem trgu ali v rokah militantov. Ministrstvo sicer zagotavlja, da slovenska sredstva niso mogla biti porabljena za vojaške namene, ker gre prek zaupanih kanalov. Vendar brez lastnega nadzora in preverjanja na terenu ostaja vprašanje odprto: kako vemo, da se stare težave z UNRWA in drugimi organizacijami ne ponavljajo?
Ne le, da vlada Roberta Goloba denar razmetava brez naše odobritve, razmetava ga v enormnih zneskih! V času, ko vlada Roberta Goloba vedno več vzame iz žepov državljanov za storitve, ki jih ne dostavlja ali jih dostavlja vse slabše – od nedelujočega zdravstva do nevzpostavljene dolgotrajne oskrbe –, je takšno razmetavanje nedopustno. Storitve v javnem sektorju postajajo vedno dražje, ker vlada nagrajuje zvestobo javnih uslužbencev z visokimi plačnimi dogovori brez realne ekonomske podlage in brez merljivih izboljšav učinkovitosti. Hrana je dražja, energija je dražja, življenje je dražje, medtem ko vlada pošilja milijone evrov v tujino, ne da bi sploh vedela, kje ta denar pristane.
A.H.