Po tem, ko je na družbenem omrežju zaokrožil posnetek znane slovenske lezbijke Katke Bogataj, ki svojo malčico “indoktrinira” v razmišljanje, da nima očeta, so se (pričakovano) oglasile tudi “osmomarčevke”. Inštitut 8. marec s svojim zapisom na X to potrjuje, čeprav razne študije kot tudi psihoanalitik dr. Roman Vodeb trdijo, da je spol pri razvoju otroka še kako pomemben.
Inštitut 8. marec s svojim zapisom na družbenem omrežju X ljudi želi prepričati, da je vseeno, če otrok ne odrašča v tradicionalni družini z mamo in očetom, in želi negirati pomembnost prisotnosti obeh vlog pri otrokovem razvoju. Dejstvo pa je, da je vloga obeh staršev še kako pomembna – še več – pomanjkanje enega od staršev ima lahko za otroka velike posledice.
“1.) Obstajajo najrazličnejše oblike družin. 2.) Vsaka oblike družine lahko deluje zelo funkcionalno. 3.) Vsaka oblika družine lahko deluje tudi zelo disfunkcionalno,” se je glasil zapis Inštituta 8. marec, ki je z zapisom skočil v bran Katki Bogataj. Bogatajeva je namreč požela val kritik zaradi namernega vsiljevanja otroku neke “nove normalnosti”, ki pa to ni. Kaj je zabičala svoji malčici, si lahko preberete tukaj.
Inštitut 8. marec s svojimi trditvami zavaja
Otroci, ki imajo aktivne in vključene očete v otroštvu in mladostništvu, imajo ogromne prednosti, ugotavljajo v neprofitnem programu Fatherhood Project, ki si prizadeva izboljšati zdravje in dobro počutje otrok in družin z opolnomočenjem očetov, da so dobro obveščeni, dejavni in čustveno povezani s svojimi otroki. Raziskali so specifične učinke očetovske angažiranosti v otrokovem otroštvu, tukaj pa je nekaj pomembnih dejstev.
- Očetje in dojenčki so lahko enako navezani kot matere in dojenčki.
- Vključenost očeta je povezana s pozitivnimi rezultati za zdravje otrok pri dojenčkih, kot sta izboljšano pridobivanje teže pri nedonošenčkih in izboljšana stopnja dojenja.
- Vključevanje očeta z uporabo avtoritativnega starševstva (ljubečega in z jasnimi mejami in pričakovanji) vodi do boljših čustvenih, akademskih, socialnih in vedenjskih rezultatov za otroke.
- Otroci, ki čutijo bližino svojega očeta, imajo: dvakrat večjo verjetnost, da se bodo vpisali na univerzo ali našli stabilno zaposlitve in 80 odstotno manjšo verjetnost, da bodo pristali v zaporu ali trpeli za depresijo.
- Očetje imajo ključno vlogo pri otrokovem razvoju. Odsotnost očeta ovira razvoj od zgodnjega otroštva do otroštva in v odraslost. Psihična škoda zaradi odsotnosti očeta, ki se je zgodila v otroštvu, traja vse življenje.
- Kakovost odnosa med očetom in otrokom je pomembnejša od določenega števila ur, preživetih skupaj. Očetje, ki nimajo stalnega prebivališča, lahko pozitivno vplivajo na socialno in čustveno dobro počutje otrok, pa tudi na akademski uspeh in vedenjsko prilagoditev.
- Visoka stopnja vključenosti očeta je povezana z višjo stopnjo družabnosti, samozavesti in samokontrole pri otrocih. Pri otroci z vpletenimi očeti je manj verjetno, da se bodo v šoli neprimerno obnašali ali se v adolescenci tvegano vedli.
- Otroci z aktivno vključenimi očeti imajo večjo verjetnost, da bodo v šoli imeli boljši učni uspeh.
- Sodelovanje očeta zmanjša pogostost vedenjskih težav pri dečkih, hkrati pa zmanjša prestopništvo in ekonomsko prikrajšanost v družinah z nizkimi dohodki.
Sodelovanje očeta zmanjša psihološke težave in stopnjo depresije pri mladih ženskah.
Za nasilje v družini obstajajo zakoni, za težave pri odsotnosti očeta pa ni rešitve
Na splošno je vpliv, ki ga lahko imajo očetje in očetovske figure, precejšen. Tako kot ima očetovska vpletenost veliko pozitivnih vidikov, so lahko učinki očetove odsotnosti tudi škodljivi. Tako kot je dr. Roman Vodeb povedal že v preteklosti v enem od videoposnetkov na svojem Youtube kanalu, so se Inštitut 8. marec in poslanka Levice Nataša Sukič sklicevali na to, da je bolje, da ima otrok dve mami, kot pa da odrašča v nasilni družini. A Vodeb temu močno nasprotuje in pravi, da za nasilne očete oziroma nasploh za nasilje v družini obstajajo zakoni, s katerimi se nasilne očete “prizemlji, sankcionira”.
V nadaljevanju pojasni, da so navadno vsi nasilni očetje, moški, tudi serijski morilci, “nastali v povezavi z mamo, mama ustvari serijskega morilca, medtem ko je oče odsoten ali simbolno kastriran”. Vodeb trdi, da je trditev, da je “za otroka pomembna ljubeča družina in da ni pomembno, kdo je v njej, butasta”. Kot je pojasnil, je spol še kako pomemben, in sicer zaradi mreženja misli, saj otrok skozi leta in različne faze spoznava anatomijo, kompatibilnost genitalij in njihov namen. “Ko to spozna, se določene misli zmrežijo za nazaj, se povezuje logika […] otrok misli anatomijo očetovih genitalij,” je to v psihoanalitičnem smislu pojasnil Vodeb.
Prisotnost obeh staršev je pomembna za moralno razsodnost otroka
Za otrokovo moralno razsodnost je po njegovem mnenju obvezna prisotnost obeh staršev, saj npr. sin ob dveh lezbijkah ne more razviti postkonvencionalne moralne razsodnosti, ker mora “sin spoznati, da je očetova žena bolj očetova žena kot njegova mamica”, s čimer poudarja pomembnost obeh spolov pri kasnejšem tako miselnem kot vrednostnem razvoju otroka.
Čeprav odsotnost očeta ni osamljen dejavnik tveganja, lahko zagotovo negativno vpliva na razvoj otrok. To je pomembno upoštevati, saj bi mnogi trdili, da je ena starševska vloga pomembnejša od druge. To preprosto ni res. Po poročanju Psychology Today so raziskovalci ugotovili, da so posledice odsotnosti očeta na otroke katastrofalne, spodaj je navedenih kar nekaj.
- Zmanjšana samopodoba in ogrožena fizična in čustvena varnost ter vedenjske težave,
- izostajanje od pouka in slab učni uspeh,
- prestopništvo in mladostniški kriminal, vključno z nasilnim kriminalom (85 odstotkov mladostnikov v zaporu ima odsotnega očeta; otroci bodo bolj verjetno storili kaznivo dejanje in šli v zapor kot odrasli),
- promiskuiteta in najstniška nosečnost, zloraba drog in alkohola,
- brezdomstvo (90 odstotkov pobeglih otrok ima odsotnega očeta),
- izkoriščanje in zloraba (otroci brez očeta so izpostavljeni večjemu tveganju fizične, čustvene in spolne zlorabe, petkrat večja je verjetnost, da bodo doživeli fizično zlorabo in čustveno trpinčenje s stokrat večjim tveganjem zlorabe s smrtnim izidom; nedavna študija je poročala, da imajo predšolski otroci, ki ne živijo z obema biološkima staršema, 40-krat večjo verjetnost, da bodo spolno zlorabljeni),
- telesne zdravstvene težave (otroci brez očeta poročajo o bistveno več psihosomatskih zdravstvenih simptomov in bolezni, kot so akutne in kronične bolečine, astma, glavoboli in bolečine v trebuhu),
- motnje duševnega zdravja,
- življenjske možnosti (kot odrasli je za otroke brez očeta večja verjetnost, da bodo brezposelni, imeli nizke dohodke, ostali na socialni pomoči),
- prihodnja razmerja,
- umrljivost (otroci brez očeta pogosteje umrejo kot otroci in imajo povprečno štiri leta nižjo življenjsko dobo).
T. B.