“Tipična lastnost socialistične diktature je, da disidente preganja za kritične misli in izražanje, sama pa ljudi res hujska nadnje,” opozarja politični komentator Tomaž Štih, potem ko je odjeknila novica o tem, da so proti njemu na ministrstvu za pravosodje naznanili sume kaznivih dejanj. Kot kaže jih je zelo zmotil njegov kritičen odziv na vladno ukinitev dneva spomina na žrtve komunizma, do katerega je prišlo praktično čez noč. Zanimivo pa je, kako istih ljudi po drugi strani čudežno ne zmoti marsikaj, kar bi bilo vredno obsodbe, pri čemer ne gre zgolj za čivke na Twitterju, ampak za zapise v katerem izmed časopisov, kar pomeni, da s tem dosežejo še večji spekter ljudi.
Ko se je dolgoletni urednik in novinar Peter Jančič razpisal o tem, da pravosodna ministrica po novem od tožilstva zahteva ukrepe proti Tomažu Štihu, je ta v odgovor zapisala: “Nikogar ne ‘preganjam‘ in od tožilstva (samostojnega DO) ne ‘zahtevam‘ ničesar.” Na to pa ji je Jančič odgovoril, da ima “naznanitev pravosodne ministrice drugačno težo kot če to stori kdo drug. “Pomemben politik ste, ki ima pomemben vpliv na pravosodje,” je med drugim poudaril.
Štih, ki zavrača obtožbe o spodbujanju nasilja, je ravnanje vlade Roberta Goloba označil za montirani politični proces, ki je usmerjen proti njemu. Slednji po njegovih besedah temelji na povsem izmišljenih obtožbah o spodbujanju nasilja. “Gre za prelaganje odgovornosti početja vlade name,” je izpostavil in dodal, da so ljudje v resnici nemirni, ker vlada pada iz skrajnosti v skrajnost (obisk Čebin, vračanje podob krvavega socialističnega diktatorja iz spominskega parka v vladne sobane, ukinitev dneva spomina na socialistične pogrome).
Opozoril na obstoj dvojnih standardov
“Draga vlada, mi nismo problem, vi ste problem,” pravi Štih in dodaja, da si želi, da vlada že neha s prelaganjem krivde na posameznike. “Tipična lastnost socialistične diktature je, da disidente preganja za kritične misli in izražanje, sama pa ljudi res hujska nadnje,” izpostavlja Štih, ki je opozoril na le tri konkretne primere, ki so bili prijavljeni policiji in objavljeni v časopisih Večer in Mladina, pa se jih navkljub temu ni preganjalo, ravno tako pa se nanje ni odzvala Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS).
Kot primer je izpostavil izjavo zgodovinarja dr. Boža Repeta, objavljeno v Mladini, ki je v času druge Janševe vlade izrekel naslednje: “Formalna opozicija ne bo dovolj. Potreben bo odpor tistih državljanov in organizacij, ki te vlade ne štejejo za legitimno.” “Še pomnite, tovariši, kako ste tej izjavi navdušeno ploskali v Dražgošah?” je v zvezi s to izjavo spomnil nekdanji premier Janez Janša in ob tem podal vprašanje, če lahko takšno izjavo ponovi tudi kak profesor, ki po zadnjih izpadih aktualne vlade ne dojema kot legitimno. “Ga bo ministrica za pravosodje ovadila?”
Izpostavil je tudi spodnja primera izjav, ki sta bila pred časom objavljena v Večeru. Medtem ko je mogoče pri prvi zaslediti stališče, da družbena klima in oblastna praksa kar “kličeta k pozivom k vseljudski vstaji, h gverilskemu narodnoosvobodilnemu boju”, je mogoče pri drugi prebrati, kako se tistim Pohorcem, ki jim je iz časa osamosvojitvene vojne ostalo še kaj skritega orožja in streliva, svetuje, naj lepo skrbijo zanju, saj bo morda “kmalu napočil čas za kako revolucijo”, tovrstna roba pa naj bi tako prišla prav.
“Ko pljuskne v obraz vsa hinavščina ugrabljenih medijev. Leta 2012/2013 so lokalne gverilske skupine sestavljene iz aktivistov takratne stranke Zares po občinah pozivale k oborožene mu boju. Ne k obrambi. K napadu,” je v zvezi s tem izpostavil politični analitik Mitja Iršič in opozoril na obstoj dvojnih standardov, ki vladajo v naši državi, kjer naj bi bili sicer vsi pred zakonom enaki. Da pa temu ni tako, je do sedaj izkusil že marsikdo. Denimo nekdanji premier, ko se mu je grozilo, tudi s smrtjo, pa javnih obsodb s strani tistih, ki se imajo za “pravičnike”, ni bilo. Nekaj velja za naše, drugo pa za vaše. A dejstvo je, da se na ta način cikla sovražnosti nikdar v resnici ne bo dalo izkoreniniti.
Ana Horvat