Medijski “fact checking” projekti so v zelo kratkem času pridobili slab sloves. Od visokih ciljev razkrinkavanja “lažnih novic” ni ostalo veliko. Nekateri so prepričani, da gre za cenzuro konservativnih glasov, drugi, da gre za poskus soustvarjanja politike. O vse bolj pereči temi, torej o naravi tovrstnih projektov, smo povprašali dr. Žiga Turka, mag. Branka Grimsa in Tina Mamića.
Predsednik SDS Janez Janša in evropski poslanec Milan Zver sta v torek pozvala evropsko komisarko Věro Jourovo k odstopu. Obstajajo namreč močni indici, kljub cenzuri uradne dokumentacija, da je skušala in tudi dejansko vplivala na odločitev ustavnega sodišča pri odločanju o sporni noveli zakona o RTV. Ustavno sodišče je namreč kmalu po njenem sestanku s predsednikom ustavnega sodišča omogočilo uresničitev sporne novele, s tem pa tudi popolno uzurpacijo javnega zavoda s strani politične levice.
Kdo daje politično pristranski osebi pravico do preverjanja dejstev?
Na novinarski konferenci pa smo izvedeli še nekaj drugega. V uradnem dokumentu Evropske komisije je namreč omenjen tudi portal Oštro. Gre za medijski projekt, med drugim namenjen (vsaj deklaratorno) razkrinkavanju lažnih novic pod vodstvom nekdanje novinarke Dela Anuške Delić. V dokumentu je zaveden kot legitimen projekt kljub očitni politični pristranskosti vodje projekta. Tako je na novinarski konferenci povedal Janša: “Sedaj smo uradno izvedeli, kdo je cenzor v Sloveniji. Nekdo, ki tudi Evropski komisiji pove, ali je res, kaj vi (mediji op. a.) objavite, ne da bi se lahko na to pritožili, saj tega niti ne veste. Brez kakršnega koli pravnega varstva. Neko “Oštro”, od nikogar izvoljena institucija, je tukaj postavljena zato, da preverja, ali nekaj drži ali ne. Sedaj pa vi meni povejte, ali je Anuška Delić Zavrl politično nevtralna oseba?”
Turk: Zgolj še ena novinarska rubrika
O naravi “fact checking” medijskih projektov smo povprašali nekdanjega ministra in profesorja dr. Žiga Turka, ki pojasnjuje, da je preverjanje dejstev zgolj “še ena novinarska rubrika”, ki je podvržena enakim skušnjavam kot vse ostale, le da skuša samo ime rubrike bralce prelisičiti, da so članki, objavljeni v tej rubriki, še posebej resnicoljubni.
“Pa niso. Vsak novinar je ali pa ni zavezan resnici. Nekateri mediji so iz tega naredili samostojen poslovni model in se nimajo za medij, ampak za nekaj “nad” drugimi mediji, kar je ravno tako zvijača. Nasedli ali pa tudi ne so ji direktorji družbenih omrežij, na katere politika vsaj od referenduma Brexit in ameriških volitev leta 2016 izvaja pritisk, da naj zmanjšajo propagando nekaterih politik, ki se odvija na teh omrežjih. Ta omrežja so iz signalov, ki so prihajali od oblasti, razbrala, da so zaželeni taki “kontrolorji dejstev”, kot je Oštro, da bodo taki kontrolorji kontrolirali, kot je “prav”.”
Turka povprašamo tudi o partnerstvu med Oštrim in družbo Meta (Facebook in Instagram). Na vprašanje, ali je Oštro v okviru tega partnerstva moderator javne debate ali zgolj cenzor, odgovarja: “Seveda gre za cenzuro oz. prilagajanje multinacionalke lokalnim običajem. Apple na Kitajskem počne še vse kaj hujšega, da lahko tam prodaja. Facebook kot zasebno podjetje skrbi za čim večje donose za svoje lastnike in zato mora najti ravnotežje med tem, kaj uporabniki hočejo in kako imeti čim manj težav z oblastjo. Oblast je s tem, da so cenzuro za slovensko govoreči prostor podelili podjetju, ki ga politika označuje za legitimnega (beri pravovernega), naredila nekaj za to, da si prihranijo težave pri poslovanju.”
Grims: Gre za obliko levičarske cenzure
O medijskem projektu smo povprašali tudi poslanca SDS in kandidata na prihajajočih evropskih volitvah mag. Branka Grimsa, ki je na lastni koži izkusil, kako deluje izkrivljeno “preverjanje dejstev”.
“Celoten koncept fact chekinga oz. preverjanja dejstev je v resnici oblika spletne cenzure in vsiljevanja levičarske ideologije. Portal Oštro je šolski primer tega. V knjigi, Zmaga dobrega, ki sem jo nedavno izdal, opisujem par primerov tega. Najbolj očiten je tisti, ko sem objavil, da se je druga svetovna vojna začela s sodelovanjem nacionalnega in internacionalnega socializma, se pravi nacistov in socialistov Sovjetske zveze,” v pogovoru pove Grims.
Na portalu Oštro je še danes mogoče prebrati članek, da je to laž. A ni. Gre za, kot pojasnjuje Grims, zgodovinsko dejstvo. “Oštro je pridobil mnenje zgodovinarja, ki je bilo skrajno dvoumno napisano. To je čisto nesmisel. Tista objava pa je še danes na portalu, a nič hudega, saj na tak način razkrivajo, kaj so v resnici. Levičarsko trobilo, levičarska cenzura in orodje za vsiljevanje levičarske ideologije namesto dejstev in namesto resnice,” pove Grims.
Vprašamo ga tudi o dejstvu, da se je portal Oštro pojavil v uradni dokumentaciji Evropske komisije kot edini regularni portal za preverjanje dejstev. O nezasluženi legitimnosti, ki jo portal očitno uživa v Bruslju, Grims pravi, da je EK v sedanji obliki in sestavi s tem samo dokazala, da je “orodje globalistov”. “S tem, ko se je komisija postavila na to stran, se je postavila izrecno na stran globalistov. Jaz res upam, da je popolnoma jasno, zakaj sem javno glasoval proti von der Leynovi. Če bo to potrebno, bom to storil ponovno.”
Mamić: V ozadju je politična agenda
O naravi portala Oštro pa smo povprašali tudi odgovornega urednika tednika Domovina, ki je prepričan, da je Portal Oštro politični portal. Ta ne piše o politiki, marveč skuša politiko ustvarjati.
“V ozadju pisanja portala ni razkrivanje dejstev v interesu javnosti, marveč politična agenda. Vsak, ki spremlja pisanje portala, lahko hitro ugotovi, da članki koristijo ali bolje: služijo političnim interesom slovenskih vladnih strank. Portal Oštro se ne ukvarja s preiskovalnim, marveč s političnim novinarstvom. Portal Oštro ima srečo, da v Bruslju ne poznajo slovenskih medijev in jemljejo vse medije za demokratične. Na Evropski komisiji ne razumejo, da bi lahko bil kateri koli medij politično in finančno povezan s političnim podzemljem,” zapiše.
Žiga Korsika