Za Ukrajino je leto vojne, ki se je začelo z optimizmom, končalo pa s surovo realnostjo, v kateri so Rusi prevzeli prevlado na bojišču in na koncu zavzeli nekaj več ozemlja, kot so ga izgubili v kijevski protiofenzivi. Čeprav pravzaprav ne gre za prevelike spremembe, Ukrajina v prihodnje leto vstopa s približno 18 odstotki ozemlja pod rusko okupacijo, a tudi z neugodno geopolitično situacijo, saj Zahod vse manj pošilja nujno vojaško in finančno pomoč. V katero smer bi se lahko razvila vojna v letu 2024 in pod kakšnimi pogoji bi lahko potekala pogajanja, če do njih sploh, pride je komentiral zunanjepolitični kolumnist Jutarnji.hr Željko Trkanjec.
Ukrajina je zdaj v diametralno nasprotni situaciji, kot je bila pred letom dni. Takrat je v Ukrajini po izjemno uspešni poletno-jesenski ofenzivi začel vladal optimizem, da se razmere temeljito spreminjajo in da ruske sile niso sposobne izvesti ofenzive proti pripravljenim nasprotnikom. Ukrajina je pokazala, da ima potencial za takšne akcije, in kazalo je na to, da bo naslednja ukrajinska ofenziva Rusijo postavila v položaj, ko se bo morala pogajati. To se ni zgodilo, pravi Željko Trkanjec.
Lani je Vladimir Putin kot po tekočem traku menjal generale. Takrat je general Surovikin spremenil rusko vojno taktiko in napore usmeril v aktivno obrambo, kar pa je Putina razjezilo, ker se ni imel s čim pohvaliti v ruskih medijih. Nato je za poveljnika vojske v Ukrajini postavil še Valerija Gerasimova, sicer načelnika generalštaba ruske vojske. Celotna učinkovitost ruske vojaške operacije je bila postavljena pod vprašaj, šušljalo se je celo o tem, kaj se bo zgodilo s Putinom. In zdaj? Zdaj pa se mu nasmiha nova zmaga na volitvah, ima namreč močno podporo ruske javnosti, rusko gospodarstvo pa se je relativno dobro prilagodilo vojnim razmeram.
Izčrpani Ukrajinci
Trkanjec nato pojasnjuje, kako je poletna protiofenziva izčrpala ukrajinske sile. “Operacije so bile zahtevne, minska polja so bila gosta, čakale pa so jih težke ruske obrambne linije. Zatem so Rusi takoj krenili v napad na najšibkejšo točko, pri Avdiivki, kjer nameravajo narediti strateški preboj. Če jim uspe, Ukrajino to pripelje do najslabšega možnega scenarija, v katerem prodre ruska vojska. To bi pomenilo, da pozicijsko vojno spremenijo v ofenzivno, Ukrajina pa je že v obrambnem položaju, iz katerega se je izredno težko vrniti v ofenzivo”. Potencialno je takrat pod vprašajem postavljena sama obramba, nato pa se odpre vprašanje političnega konflikta v Kijevu in odgovornosti za protiofenzivo. In za zdaj se o tem v Ukrajini zelo malo govori, pravi Trkanjec in dodaja, da bi v primeru novega ruskega prodora v politični krog in ukrajinsko družbo lahko prišlo do nevarnih pretresov.
Pri tem hrvaški zunanjepolitični kolumnist meni, da Rusija ne namerava več osvajati celotne Ukrajine, ker se zavedajo, da za to nimajo realne moči. Namesto tega se želijo čim bolj približati Dnipru (reki) in nadzorovati čim večji del ukrajinskega ozemlja, še pojasnjuje. “Če pride do političnih pretresov v Kijevu, začne Rusija delovati hibridno, v čemer so zelo dobri. To bi spodbudilo reakcijo opozicije Zelenskega in nezadovoljstva v družbi, to pa je trenutek, ko se soočamo s pravo rusko zmago.”
Kaj pomeni “prava ruska zmaga”?
Trkanjec pravi, da za Putina prava zmaga pomeni, če mu uspe obdržati štiri zasedene ukrajinske regije. “Ruska vojska namreč ne želi osvojiti izrazito protirusko nastrojenih delov Ukrajine. Drugi element bi bil, da bi Kijev pristal na pogajanja po ruskem nareku. Da, Putin je zmanjšal svoje cilje, a še vedno noče Ukrajine, ki je članica Nato pakta. In če bo Ukrajina ostala nevtralna, lahko Rusija na državo še vedno vpliva negativno,” pravi kolumnist in dodaja, da tudi Moskva ne želi vstopa Kijeva v EU.
Podrobnosti o črnem scenariju
Trkanjec je tudi navedel, kako bi lahko izgledalo rusko napredovanje v vojni, ki bi vodilo v najslabši scenarij za Ukrajino. Po njegovih besedah bi to pomenilo, da Rusi naredijo preboj, ki ga Ukrajincem v njihovi protiofenzivi ni uspelo. Potem pride do popolne spremembe politične, gospodarske in moralne situacije, navaja in dodaja, da že 15 odstotkov Ukrajincev meni, da je treba nekatera ozemlja predati Rusiji.
Ali obstaja optimističen scenarij
O optimističnem scenariju pa je kolumnist dejal, da je ta možen le, če zahodna pomoč še naprej teče v Ukrajino, pri tem pa bo vojna traja leta in postala za Rusijo predraga (finančno, vojaško, politično in socialno). A za ta scenarij, po mnenju Trkanjca, ni veliko možnosti. “EU je pred volitvami, Amerika je pred volitvami, politična scena se spreminja, Nemčija je v gospodarskih težavah, gospodarska rast po vsej Uniji je šibka. Imamo tudi spremembo geopolitičnega političnega ozračja na Zahodu, ki ne more več tako podpirati Ukrajine kot prej.”
Je istanbulska rešitev prava odločitev?
Željko Trkanjec še meni, da mora Kijev zdržati do ameriških volitev novembra 2024. “Morajo se braniti in Rusiji ne dovoliti preboja na bojišču. In kar se tiče morebitnih pogajanj, so možnost, če bodo potekala na podlagi dokumenta, imenovanega Communique iz Istanbula. Marca lani so namreč potekala pogajanja med Rusijo in Ukrajino, ki so razmeroma sprejemljiva, nato pa se mu je Ukrajina odpovedala zaradi posnetkov ruskih zločinov iz Buče. V tem dokumentu je bilo navedeno, da bo Ukrajina pristala na nevtralnost, vendar z varnostnimi jamstvi Zahoda. Kar pa se tiče ozemlja, o tem bi se pogajali po 10 ali 15 letih. To je najboljša možna rešitev”, meni kolumnist, da gredo po preteku določenega časa na referendum.
A. G.