Ljudje z blagimi simptomi covida-19, ki ne trpijo za drugimi pogostimi simptomi “dolgega covida”, lahko od šest do devet mesecev po okužbi trpijo za posledicami težav s pozornostjo in spominom, je pokazala študija priznane britanske univerze Oxford.
Kognitivne težave, ki vplivajo na sposobnost koncentracije, skupaj s pozabljivostjo in utrujenostjo, so značilnosti dolgotrajnega covida – stanja, ki prizadene nekatere po začetni okužbi. Zaenkrat pa še ni povsem znano, kako razširjene bi lahko bile težave s pozornostjo po okužbi z novim koronavirusom.
V študijo so bili vključeni udeleženci, ki so bili predhodno pozitivni na novi koronavirus, vendar niso poročali o drugih pogostih simptomih dolgotrajnega covida. Ti so bili pozvani k sodelovanju pri testih spomina in kognitivnih sposobnostih. Raziskovalci so ugotovili, da so se udeleženci bistveno slabše spominjali osebnih izkušenj, znanih kot epizodni spomin, do šest mesecev po okužbi. Imeli so tudi večji upad koncentracije pozornosti kot neokuženi posamezniki do devet mesecev po okužbi.
Presenetljive posledice tudi pri tistih, ki niso imeli izrazitih simptomov
“Presenetljivo je, da čeprav naši udeleženci, ki so premagali covid-19, v času testiranja niso imeli običajnih simptomov bolezni, so imeli oslabljeno pozornost in spomin,” je poudaril dr. Sijia Zhao z Oddelka za eksperimentalno psihologijo na Univerzi Oxford.
“Naše ugotovitve kažejo, da lahko kronične kognitivne posledice pri ljudeh trajajo več mesecev,” je dodal. Po besedah raziskovalcev je študija pokazala, da sta se epizodni spomin in sposobnost koncentracije na splošno vrnili v normalno stanje po šestih oziroma devetih mesecih. Udeleženci so pokazali tudi dobre rezultate pri testih drugih kognitivnih sposobnosti, vključno z delovnim spominom in načrtovanjem. Profesor Masud Husain je dejal, da žal še vedno ne razumejo mehanizmov, ki povzročajo te kognitivne pomanjkljivosti. Vendar je po njegovih besedah zelo spodbudno videti, da se pozornost in spomin večinoma vrneta v normalno stanje pri večini.
Študija je vključevala 136 udeležencev, navaja Index. Stephen Burgess z oddelka za biostatistiko MRC na Univerzi v Cambridgeu je dejal, da so, čeprav je bilo število anketirancev majhno, razlike med skupinami s covidom in brez covida v smislu več specifičnih kognitivnih lastnosti, analiziranih v tej študiji, presenetljive. “Kljub omejitvam nerandomiziranih raziskav se zdi malo verjetno, da bi te rezultate lahko razložili s sistemskimi razlikami med skupinami, ki niso povezane s covidom-19,” je dodal.
Nina Žoher