Statistični Urad RS (SURS) nam je povedal, kar že nekaj časa vemo – država ima dovolj denarja, le zapravlja ga prekomerno. Ne držijo trditve vladnih predstavnikov, da je blagajna prazna. Podatki SURS kažejo, da so se prihodki države zvišali. Se pravi, prejšnja vlada je lahko sredi največje krize v zgodovini gospodarila z manjšimi prihodki kot trenutna v času relativnega miru.
Prihodki države od davkov in socialnih prispevkov so od lani skupno višji za 6,3 % poroča SURS. Davčni prihodki in socialni prispevki so se znova povečali v vseh glavnih kategorijah, najbolj pri davkih na proizvodnjo in uvoz. Prihodki od tekočih davkov na dohodek in premoženje so bili višji za 3,4 %, prihodki od socialnih prispevkov pa za 6,5 %. Državni prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz so višji za 7,8 %.
Davčni prihodki so se najbolj povečali pri davkih na proizvodnjo in uvoz (za 7,8%, na 7.590 milijonov EUR), med njimi pa zlasti drugi davki na proizvodnjo in uvoz (za 23,6 %). Lani so državni prihodki davkov na dohodek in premoženje znašali 4.546 milijonov EUR oz. za 3,4 % več kot v letu pred tem. Rast je bila podobno izrazita tako pri davkih od dohodka posameznikov ali gospodinjstev (dohodnina), kjer so prihodki znašali 2.920 milijonov EUR oz. 3,3 % več, ter pri davkih od dohodka pravnih oseb, ki so znašali 1.332 milijonov EUR oz. 3,1 % več.
Tudi prihodkov od socialnih prispevkov več
Prihodki od socialnih prispevkov so znašali 9.307 milijonov EUR in so se na letni ravni povečali za 6,5 %. K temu zvišanju so prispevali tako večji prihodki od socialnih prispevkov gospodinjstev; (5.786 milijonov EUR oz. 6,7 % več kot v 2021) kot delodajalcev (3.348 milijonov EUR oz. 6,6 % več). V celotnih davkih in socialnih prispevkih je delež davkov znašal 56,3 %, socialnih prispevkov pa 43,1 %. V davkih pa je imel največji strukturni delež davek na dodano vrednost (21,7 %).
Kam gre denar?
Glede na to, da državljani vplačujemo vedno več, se postavlja vprašanje, kdo je kriv za to, da, kot trdijo predstavniki vlade, denarja ni ne za sanacijo poplav ne za potrebne reforme in da je potrebno še dodatno obdavčiti delavne ljudi. Spomnimo, vlada nam je od 1. januarja 2023, daleč pred poplavami, že znižala plače na račun višje obdavčitve dela (po ukinitvi Janševe dohodninske reforme), medtem ko je 800 milijonov iz tistega naslova vmes že porabila, še milijardo pa želi nameniti reformi javnega sektorja, ki bo skupaj v primerjavi z letom 2022 težak kar 1.5 milijarde evrov. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo še dodatno obremenila naše plače. Zdaj pa se nam obeta še solidarnostni prispevek, ki bo zopet v resnici pomenil novo obdavčitev dela.
Ekonomist Lahovnik je opozoril, da bi morala država najprej narediti rebalans preračuna, preden tako posega v zaslužek državljanov. Prepričan je, da bi morala za uspešno financiranja obnove ministrstva prerazporediti sredstva za nujne izdatke, povezane z obnovo, prestrukturirati kohezijske vire EU za obnovo in vključiti solidarnostna sredstva EU. Letos ta znašajo 100 milijonov, naslednje leto pa 300 milijonov evrov, šele zatem pa uvesti novo dajatev za obnovo. So pa tako pridobljena sredstva zaradi pohlepnih Golobovih prijateljev v nevarnosti (tukaj), na kar je treba spomniti.
Vladi Roberta Goloba je namignil, kako naj uspešno financira obnovo. Lahovnik: “Pravi koraki financiranja obnove bi bili: 1) Rebalans proračuna – ministrstva prerazporedijo sredstva za nujne izdatke, povezane z obnovo; 2) Prestrukturiranje kohezijskih virov EU za obnovo; 3) Solidarnostna sredstva EU 100 milijonov letos + 300 milijonov 2024; 4) Sledi nova dajatev za obnovo.” Spomnimo, Vlada je po poročanju Domovine nedavno celo razmišljala, da bi banke oziroma njihove izredne dobičke davčno obremenila ter tako krila finančne posledice katastrofalnih poplav, ki so opustošile dele Slovenije.
Ob vsem tem se upravičeno sprašujemo, kam gre denar? Prejšnje vlade so preživele in normalno funkcionirale z veliko manj. Davčni izplen te vlade je zaradi vedno bolj drakonske davčne politike vse večji, medtem pa so storitve iz leta v leto slabše. Na drugi strani so javne storitve iz leta v leto slabše. Ljudje umirajo v čakalnih vrstah za zdravniške preglede. Policija očitno ne opravlja svojih nalog, saj je migrantov v državi vsak dan več in še državljani morajo ustanavljati vaške straže, prav tako je povsem odpovedala sanacija poplav. Ljudje se pritožujejo, da so začele javne institucije delovati veliko počasneje, vedno več je tudi prijav za molk organa. In vse to ob 6,3-odstotnem povečanju prihodkov. Kaj bi šele bilo, če bi morala Golobova vlada shajati s proračunom, ki ga je imela sredi pandemije Janševa vlada, in kaj bi naredili, če jim prav tako Janševa vlada ne bi zagotovila milijardnih kohezijskih sredstev.
I. K.