Pri spomeniku na Brdcih je bila danes v organizaciji Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB Idrija – Cerkno slovesnost v spomin na poboj udeležencev partijske šole v Cerknem pred 75 leti. Slavnostni govornik je bil nekdanji predsednik republike Milan Kučan, ki kot enega glavnih sovražnikov sodobne družbe vidi sovražni govor. Zadnji partijski šef tako nadaljuje s ‘fatvo’, ki jo je oktobra izrekel na Ilovi Gori, za katero pa je že nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice dr. Boštjan M. Zupančič, na podlagi nekaterih primerov iz judikature ESČP, pojasnil, da “sovražni govor” kot pravni termin ne obstaja, in opozoril na resnost tako nedavnega grozečega Kučanovega govora. “Če se dokaže, da tožilstvo in sodstvo sledita Kučanovem hujskanju proti sovražnemu govoru, bo to osnova za njegovo obtožbo,” je dejal.
Zadnji partijski šef in vodja mafijske globoke države Milan Kučan nadaljuje s protiustavnim hujskanjem proti drugače mislečim in poziva organe pregona ter vladajočo politiko k omejitvi svobode govora in k obračunu s tako imenovanim sovražnim govorom.
Kučan za omejitev demokratične pridobitve svobode govora
Kučan je težišče današnjega nagovora preusmeril predvsem v sodobni čas, ki v mirovniškem smislu terja povsem drugačne odzive javnosti. Po njegovem mnenju je eden glavnih sovražnikov sodobne družbe prav sovražni govor, ki v moralnem smislu povzroča velike žrtve, zato bi se zlorabi svobodi govora morali upreti.
Nerazumljivo pa se mu zdi, da je zaskrbljenost za pravice tistih, ki so nosilci sovražnega govora, nestrpnosti in nasilja, večja od zaskrbljenosti za tiste skupine in posameznike, ki so tarča sovraštva in sovražnega govora. “Kot da ti slednji nimajo pravice do varnosti in dostojanstva,” je dejal in opozoril, da molk in neodzivnost na pojave sovražnega govora ogrožata svobodo govora. “Zato bi morali skupaj zavrniti zlorabe svobode govora,” je dejal.
Največ bodo storili za mir, če se bodo končno spravili in priznali zločine
Kučan se kot nekdanji politik totalitarnega režima redno udeležuje proslav, na katerih zlorabljajo tragično pobite ljudi v politične namene – še posebej tiste, ki so umrli v boju proti okupatorju, vendar jih komunistični režim že več kot 70 let nepietetno ter nečloveško izkorišča za svoje ideološke parade. “Danes se takratnih dogodkov spominjamo zato, da jih obžalujemo in da se z dolžnim človeškim spoštovanjem poklonimo spominu na vse, ki so v vrtincu vojnih strahot, krivi brez lastne krivde, izgubili življenja,” je dejal Kučan. Slovenci imamo po njegovih besedah svoj del odgovornosti, da se postavimo na stran tistih narodov in politik, ki se odločno zavzemajo za mir, poroča STA. Tisti mir, ki ga komunisti niso prinesli, saj so po vojni množično sejali smrt in številne Slovence ter pripadnike drugih narodov nekdanje Jugoslavije izvensodno pobijali in preganjali s pomočjo tajne politične policije vse do osamosvojitve samostojne Slovenije. Svojih zločinov do danes še vedno niso priznali, kaj šele, da bi se zanje opravičili in se pokesali, kot to narekujejo civilizacijske norme.
Poboj 47 mladih je kasneje vodil v še eno tragedijo. Partizani so namreč iz maščevanja aretirali 13 domačinov in dva duhovnika ter jih ustrelili na Lajšah. Dolga leta zamolčana zgodba je netila tiho sovraštvo vse do današnjih dni, pred petimi leti pa je na oba dogodka opozoril tudi tedanji govornik na spominski slovesnosti na Brdcih, častni predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik.
Naj še spomnimo, da komunistična oblast ni dovolila postaviti nikakršnega spominskega obeležja v spomin na duhovnike in domačine, ki so jih umorili komunistični partizani. Ko sta dva duhovnika to poskušala, sta bila obtožena in privedena na sodišče. Njun tožnik je bil Zvonko Fišer, še do nedavnega generalni državni tožilec samostojne Slovenije.
H. M.