Matjaž Kočar, predsednik Odbora za kmetijstvo in okolje pri Strokovnem svetu SDS je na novinarski konferenci v prostorih SDS predstavil program za razvoj kmetijstva v Sloveniji v prihodnosti, ki ga je pripravil Strokovni svet.
Program so poimenovali kot 5 nujnih korakov v kmetijstvu. S tem so poskušali definirati paradigmo razvoja slovenskega kmetijstva, kakor ga vidijo v stranki. Temeljili so seveda na osnovi izkušenj, obstoječe prakse, realnega življenja v kmetijstvu in to je pravzaprav tudi botrovalo k oblikovanju tega samega programa.
Matjaž Kočar je podrobno predstavil vseh pet točk programa SDS, ki so med sabo vsebinsko povezane in tvorijo neko celoto, ki jih ocenjujejo kot potrebne korake oziroma potrebne spremembe, ki jih je dejansko treba narediti v slovenskem kmetijstvu.
Sprememba Zakona o kmetijstvu in določenih podzakonskih aktov
Na prvem mestu so dali večjo vlogo in pa pomen družinskim kmetijam – zato ker kmetija v nobeni zakonodaji ni opredeljena, nikjer ni opredeljena kot družina: “Preveč je govora o nekem gospodarstvu, preveč je govora o nekih proizvodnih panogah. Vrniti se pa dejansko moramo nazaj. To se pravi, kaj je družina, ki je na kmetiji izredno pomembna.” Kot pravijo, gre v resnici za relacijo moža in žene in njihovih otrok in v veliki večini tudi starih staršev. Izpostavili so sociološke, socialne in gospodarske vidike, ki lahko tvorijo to, kar so v poslanstvu skozi desetletja, stoletja ali pa lahko rečemo tudi tisočletja te družine na Slovenskem tudi kot braniteljice slovenskega naroda, slovenskega jezika počele. “In ravno te družine, te kmetije se srečujejo s številnimi birokratskimi ovirami, ki jih bodo seveda odpravili,” sporočajo v največji opozicijski stranki.
Sprememba Zakona o kmetijskih zemljiščih, Zakona o gozdovih in podzakonskih aktov
Druga točka govori o kmetijskih zemljiščih in gozdovih, ki morajo služiti svojemu namenu. V tej točki je najbolj udarna trditev, da je čas, da se ukine Sklad kmetijskih zemljišč. To utemeljujejo z enostavnim razlogom: “Kajti naloga države ni, da bi tržila in trgovala s kmetijskimi zemljišči.” Kmetijska zemljišča morajo po njihovem dejansko služiti tistemu, čemur so namenjena – ta kmetijska zemljišča dobijo v last ali tako imenovani dedni zakup tisti, ki bodo na teh kmetijah delali. To pomeni, da ta zemljišča ne morejo in ne smejo biti predmet manipulacij, trženja, prekupčevanja, zato da bi se potem nekdo okoristil z nadaljnjo preprodajo. “Kmetijska zemljišča, ki jih bodo dodelili kmetom, ne bo moč odtujiti,” obljubljajo. Bodo pa seveda služila svojemu namenu in, kar je bistveno, imela bodo status dednega zemljišča.
Korekcije številnih uredb, pravilnikov in upravnih praks z namenom sinhronizacije in nadgradnje upravnih aktov in pravnih določb pri zasledovanju navedenega cilja
Tretji segment, ki so ga izpostavili in je vsaj skozi zorni kot delovanja države izredno pomemben, je večplastno zagotavljanje prehranske varnosti. Gre za strateški pomen kmetijskih zemljišč, kot potencial prehraniti slovenski narod v situacijah, ki so mogoče danes za mnoge nedojemljive – zapora tržišč, globalna kriza, borzni pretresi itd., če se slučajno zgodi, da bo kilogram kruha v Sloveniji stal vsaj 5-krat, 6-krat več, kot pa stane nekje drugje.
Pri tem segmentu imajo v načrtu izpeljati še en ukrep, ki se Kočarju zdi zelo pomemben. Gre za tako imenovano vrtičkarstvo – državna zemlja, ki je v bližini velikih urbanih središč in ki je dostikrat neizrabljena in je predmet manipulacij in špekulacij prodaj in nakupov zaradi sprememb namembnosti. To zemljo bodo namenili rabi urbanega prebivalstva, tako da bo tudi to urbano prebivalstvo lahko na svojih površinah pridelalo nekaj zelenjave, sadja.
Ukrep: implementacija možnih nacionalnih finančnih ukrepov in ukrepov EU za podporo skupinam proizvajalcev v različnih organizacijskih povezavah
Četrto točko so opredelili kot krepitev vloge kooperativ in drugih oblik poslovnega sodelovanja v celotni verigi, vključno z gozdarstvom. To pa pomeni ravno to, da z različnimi oblikami sodelovanja in kapitalskega povezovanja in interesnega povezovanja različnih sferah lahko dosežejo konkurenčnost, ki je tako razvpit pojem, ko govorimo o slovenskem kmetijstvu. “Slovensko kmetijstvo je razen v nekaj predelih Slovenije evropsko neprimerljivo, nekonkurenčno in govoriti o konkurenčnosti skozi zorni kot ene kmetije je dostikrat zgolj politična floskula,” je dejal Kočar. Njihov cilj je doseči večji delež prihodka za kmeta v celotni verigi – od njive do potrošnika, olajšati poslovanje kmetij z delitvijo del in nalog tudi na področju gozdarstva v zasebnem sektorju.
Ukrep: spremembe organizacijske strukture ministrstva in organov v sestavi
Zadnja, peta točka govori o delovanju ministrstva in organov v sestavi ministrstva in drugih služb na področju kmetijstva. V tej točki so izpostavili predvsem to, da morajo ljudje – birokrati, uradniki, ki delajo na ministrstvu, dejansko priti v stik z realnim življenjem: “Velikokrat se dogaja, da je sprejemnik smernic v popolnem nasprotju z realnim življenjem. Dostikrat so uradniki na tapeti, kako birokratsko ravnajo. Resnica pa je nekje drugje. To uradništvo oziroma ključni oblikovalci izvedbenih aktov so odrezani od stvarnosti. Na terenu lahko vidimo samo politike, ki se sprehajajo med njivami in sadovnjaki. Ni pa več okroglih miz in debatnih večerov, kjer so nosilci kreiranja politike vključeni v posamezne delovne skupine, kajti Slovenija, kar se tiče kmetijstva, ni enovita država in velikokrat se za neko statistiko povprečja, ki jo Bruselj tako rad sliši, skrivajo ogromne razlike v metodologiji naravnih danostih posameznih regij, in če ta regijski pristop ni upoštevan pri oblikovanju državne politike, potem se dogajajo protestna pisma regij.” Cilj je ustvariti kreativno in pozitivno delovno vzdušje in stik zaposlenih z realnim slovenskim kmetijstvom.
V SDS so prepričani, da jim bo uspelo
V vseh teh petih točkah, ki so jih poskušali zelo strniti, iščejo perspektive, ker obstajajo možnosti, ker obstaja potencial, obstaja znanje in tradicija je na strani slovenskega kmeta, slovenske družine. V Odboru za kmetijstvo in okolje pri Strokovnem svetu SDS so prepričani, da če bodo vsi znali prisluhniti tistim, ki živijo na podeželju, tistim, ki delajo v realnem sektorju, in tistim, ki se dnevno srečujejo s problematiko kmetijstva, da bodo uspeli.
V Slovenski demokratski stranki so globoko prepričani, da bodo z implementacijo opornih točk opisanega programa bistveno vplivali na sociološke, socialne in ekonomske pogoje bivanja in delovanja ne samo ruralnega okolja, to je slovenske družinske kmetije in živilsko predelovalne industrije v Sloveniji, ampak celotne slovenske družbe.
I. K.