Vlada RS je v sredo sprejela predlog petega protikoronskega paketa. Ob tem je navedeno, da bo predlog ostal odprt do ponedeljka. Z njim se podaljšuje nekatere že sprejete ukrepe za blažitev posledic pandemije novega koronavirusa, obenem pa se uvaja nove. Med ukrepi se navaja tudi podaljšanje subvencioniranja čakajočih na delo, in sicer vsaj do konca tekočega leta, predvideva pa se še ukrepe z namenom skrajšanja čakalnih vrst na področju zdravstva. Ključna pridobitev je mesečni temeljni dohodek za samozaposlene.
Na novinarski konferenci aktualne vlade, je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki je nadzoroval pripravo predloga, dejal da pomeni predlog petega protikoronskega zakona nov sklop ukrepov, ki so namenjeni blažitvi škodljivih posledic koronakrize, nanašajo pa se tako na prebivalstvo kot tudi na gospodarstvo. Obenem predlog zakona vključuje še ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Vlada ob tem išče možnosti, kako zagotoviti kar se da nemoteno delo pa tudi življenje in javne storitve. V paketu se je vlada osredotočila na sledeča področja: trg dela, zdravstvo, socialno varstvo, vzgoja, izobraževanje, kmetijstvo in infrastruktura. Z zakonskim predlogom se hkrati podaljšuje nekatere že obstoječe ukrepe, med drugim subvencije za čakajoče na delo doma. Ukrep se nanaša na vse panoge in bo trajal do konca leta, obstaja pa tudi možnost podaljšanja do sredine leta 2021, če bi se to izkazalo za potrebno, poroča STA.
Vendar pa Vlada RS ob tem navaja, da bo vstopni pogoj za pridobitev ugodnosti verjetno strožji kot do sedaj. V skladu z novimi pravili, bi bil ta lahko najmanj 30-odstotno zmanjšanje prometa glede na leto 2019. V tem trenutku je ta pogoj postavljen pri upadu, ki znaša nad deset odstotkov. Obenem se z zakonskim predlogom podaljšuje nadomestila zaposlenim za obdobje odobrene karantene in se nanaša na četrti protikoronski paket pomoči. Poleg tega se s 1. septembrom uvaja tudi možnost nadomestila za starše, katerih otroci so vključeni v osnovnošolsko izobraževanje do vključno 5. razreda, v primeru odrejene karantene. Nadomestilo je določeno pri 80 odstotkih povprečne mesečne plače za polni delovni čas.
Proti koncu aprila smo poročali, da vlade držav Evropske unije v zadnjih tednih sprejemajo velike pakete za pomoč gospodarstvu in ljudem ob krizi, ki je rezultat pandemije novega koronavirusa. Paketi pomoči tipično vključujejo likvidnostna posojila, pomoč samozaposlenim, kratkoročno subvencioniranje ohranjanja zaposlitev in enkratna izplačila najhuje prizadetim prebivalcem. V veliki meri takšni ukrepi povečujejo proračunske deficite držav in njihovo zadolženost. V določeni meri pa omejujejo izpad proračunskih prihodkov, saj ukrepi pomagajo pri stabilizaciji prihodkov prebivalstva, katerih potrošnja je nato obdavčena in tudi posojila bodo vrnjena. Kot izhaja iz grafa, ki je bil objavljen na CEPR Policy Portal, se je izmed vseh držav EU Slovenija najbolj odločno odzvala z največjimi fiskalnimi izdatki, namenjenimi za odziv na pandemiji glede na bruto domači proizvod. Ti znašajo več kot 6 odstotkov našega BDP.
Domen Mezeg