Odkritje morišča v Hudi Jami, zazidanega s stometrsko pregrado, je zaradi množice neiztrohnjenih trupel pretreslo Slovence. Sočustvovanje ob ženskih kitah, ob obnemoglem, ki si je skušal s prsti izkopati rov v svobodo, ter nestrohnjenih pomorjenih telesih se je zaradi medijskega molka in ignoriranja politike spet prevesilo v vsakdanjost političnega pragmatizma in ohranjanja »pridobitev revolucije«. Žrtve so osem let nepietetno v gajbicah čakale na pokop. Agonija pobitih se je 26. 10. 2017 končala z žalno slovesnostjo »začasnega« pokopa na Dobravi pri Mariboru.
Kot žrtve Hude Jame in drugih nad 700 morišč po Sloveniji so tudi rojake v Macesnovi gorici na Kočevskem in Rome revolucionarni oblastniki umorili na skrivaj in brez sodb, jih »obsodili« na neobstoj in tako grobo poteptali tisočletno civilizacijsko normo, da si vsak človek zasluži grob in spomin. 3450 rojakov iz Macesnove gorice zdaj v prostorih Komunale v Kočevju čaka na mrliški list, krste, dostojen individualni pokop in vrnitev v narodov spomin. To jim dolguje demokratična Slovenija, da opraviči svojo ustavno in demokratično zavezo, ki je temelj za mir in spravo med nami in upanje za dostojno življenje prihodnjih rodov. Pokop mora biti na Žalah v Ljubljani, glavnem mestu demokratične Republike Slovenije.
Izročilo človeštva, da se pokoplje mrtve, ki velja tudi za Slovenijo, je Mitja Ferenca in sopodpisnike spodbudila, da nagovorijo Evropski parlament in vodilne evropske politike, da pomagajo vladajočim v Sloveniji, da nemudoma opravijo to civilizacijsko dolžnost, rehabilitirajo žrtve in ponovno vrnejo 17. maj kot dan žrtev komunizma.
Pred štirimi leti je naše društvo skupaj z Novo Slovensko zavezo in komisijo Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci posredovalo ustrezno peticijo tudi organizaciji Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi. V društvu Združeni ob Lipi sprave bomo v Državni zbor spet vložili Izjavo o spravi in popravi krivic z zahtevo, da slovenska oblast enakopravno kot žrtve fašizma in nacizma rehabilitira tudi žrtve komunistične revolucije. Uvedba političnega in pravnega stanja, kjer so vsem zagotovljene temeljne človekove pravice, je namreč pogoj za očiščenje individualnih in kolektivnih travm polpreteklosti in podlaga za dialog in sožitje med nami ter vsestranski razvoj in napredek Slovenije in vseh njenih prebivalcev.
Zaslužni prof. dr. Janez Juhant, predsednik Društva združeni ob Lipi sprave