Arbitražno sodišče v Haagu je 29. junija letos razsodilo v zadevi mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Državi imata po mednarodnem pravu pol leta časa, da se dogovorita glede implementacije odločitve, a ker južna soseda odločitve arbitražnega sodišča od samega začetka ne priznava (zaradi vsem dobro znanih razlogov se je še pred razglasitvijo odločila za enostranski izstop), bo to precej težje narediti, kot se zdi. Hrvaška vsako obliko izvrševanja sodbe arbitražnega sodišča kategorično zavrača, saj vztraja, da je bil arbitražni proces nepopravljivo kontaminiran s slovenske strani. Mednarodno pravo vztraja, da je za vsako implementacijo potrebno soglasje obeh strani, uporaba sile za implementacijo arbitražnega sodišča ni dovoljena, hrvaški notranji minister Davor Božinović pa je poudaril, da se bodo hrvaški policisti na vsako kršitev obstoječe mejne črte odzvali. Vlada Mira Cerarja na drugi strani vztraja, da mora Hrvaška sodelovati pri implementaciji, za začetek pa naj bi Slovenija implementirala tiste dele pogodbe, kjer Hrvaška ni posredno vpletena. A takšnih točk je bore malo. O tem, kaj lahko storijo Cerarjevi in če so v pol leta opravili svoje delo, smo se pogovarjali z nekdanji zunanjih ministrom v Janševi vladi, Dimitrijem Ruplom, in evropskim poslancem SDS v Bruslju, Milanom Zverom.
Kot nam je v telefonskem pogovoru povedal Milan Zver, Slovenija nikakor ne more enostransko implementirati odločitve arbitražnega sodišča, kot si to predstavlja vlada Mira Cerarja. “Morali bi se dejansko truditi za dialog in šele na podlagi dialoga bi se lahko karkoli dogovorili, ne gre samo za implementacijo, gre tudi za reševanje mejnega spora, slovenska politika bi morala bolj celovito nastopati pri rešitvi in se zavedati, da enostranska rešitev ni mogoča,” je do obnašanja trenutne slovenske vlade kritičen nekdanji šolski minister v prvi vladi Janeza Janše.
Arbitražna odločitev je bila takšna, kakršna je bila, hrvaški politiki vztrajajo pri svojem. Je slovenska politika v pol leta res storila dovolj? Zver meni, da bi morala biti predvsem bolj proaktivna, se truditi za dialog. Po njegovih besedah je Hrvaška dala jasno vedeti, da ne bo rešitev mejnega spora, zato bi morala uradna Ljubljana razmišljati tudi o drugih rešitvah. “Lahko se Slovenija izgovarja na mednarodne pogodbe, da jih je treba spoštovati, toda treba bo vzpostaviti dialog s Hrvaško. Slovenija je računala na pritisk Bruslja, pa se to ni zgodilo, sama pa ni storila dovolj. Prepričan sem, da bi se lahko s Hrvaško s pogovori na drugačen način naredilo veliko več,” je še zatrdil Zver.
Odnosi s sosedo bi morali biti prioriteta vsake resne zunanje politike
Če bo Hrvaška še vztrajala na tem, da pristop reševanja odprtih mejnih vprašanj ne velja tudi pri njenih obmejnih sporih z drugimi sosedami, bi se dalo po besedah Zvera to pozicijo izkoristiti in z bilateralnimi pogovori doseči več kot z arbitražo. “Zato ne razumem vlade, da igra na samo eno karto,” je še dodal. Bistvenega problema zato trenutno ne more rešiti, tako pa bo potrebno v prihodnjih letih veliko narediti, da se uredijo odnosi s sosedo, saj so odnosi s sosedo prioriteta vsake zunanje politike resne vlade.
Tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel se strinja, da je vlada Mira Cerarja samo sebe spravila v kot in da je v nezavidljivi situaciji. Odločitev, da bo pritiskala na hrvaško stran, da implementira sodbo, je po njegovih besedah napačna politika, predvsem zato, ker je razsodba bolj v korist Hrvaške kot Slovenije.
Rupel: Pozabite na pomoč Evropske unije!
“Če pa pustimo ob strani to temeljno vsebinsko poanto, mislim, da je treba zaustaviti konje, se pomiriti, jaz ne verjamem, da bo Hrvaška dolgo časa vztrajala pri svojem stališču. Potrebno je potrpeti in potrebno je čas, ki prihaja, izkoristiti za intenzivno diplomatsko aktivnost. Težko ocenim, kaj vse je potrebno storiti, se pa ne bi preveč zanašal na pomoč Evropske unije. V Sloveniji bo treba zbrati vse ljudi, ki kaj vedo o slovensko-hrvaških problemih te meje in se dogovoriti za neko politiko, ki bo bolj racionalna in ki ne bo samo igrala na čustva volivcev,” je povedal Rupel za Nova24TV.
Izvirni greh nosi vlada Boruta Pahorja
Rupel je še povedal, da je največjo napako naredila že vlada Boruta Pahorja, ki je sploh vstopila v arbitražo, pa tudi Cerarjeva vlada je naredila nekaj kardinalnih napak, predvsem z izbiro slovenskega arbitra in vedenjem nekaterih funkcionarjev zunanjega ministrstva. “Zunanji minister ni opravil svojega dela. Vsak teden bi se moral pogovarjati o meji in prepričevati sogovornike o slovenskih stališčih, a tega ne počne,” je okrcal Karla Erjavca. Rupla še skrbi, kaj bo sploh naredila aktualna vlada jutri, če bodo hrvaški ribiči šli čez polovico Piranskega zaliva.
Govorili smo tudi z enim izmed medijsko bolj izpostavljenih slovenskih ribičev, ki vsak dan lovijo v Piranskem zalivu in se jih mejni spor najbolj dotika. “Pred arbitražo sem lovil dosti bolj južno od trenutne meje, v teh šestih mesecih pa sem lovil do te arbitražne črte v spremstvu hrvaške in slovenske policije. Hrvaški policaji so mi prve tri mesece po odločitvi sodišča še prihajali nasproti in me opozarjali, da sem v njihovih vodah, sčasoma pa so nehali, prihajali so samo še do barke in me spremljali od daleč,” nam je povedal Silvano Radin, ki z nestrpnostjo čaka, kaj se bo na morju dogajalo v prihodnjih dneh in če ga bo slovenska policija zaščitila, če bo to potrebno.
Luka Svetina