Zadnje dni poteka razprava o zlorabi kurbarije v politične namene, a kurbarija je v dobesednem smislu imanentna komunizmu in socializmu. Ne zato, ker ljudstvo rado reče – kurbe komunistične so nas pokradle in osiromašile in zlorabljale in mučile, ampak zato, ker ima kurbarija temelje v sami revoluciji NOB in se je, kot se za elito delavskega razreda spodobi, nadaljevala tudi kasneje. Kurbarija v NOB je bila na primer privilegij politkomisarjev in Tita, ki so mu v šotor vodili mladoletnice, preostali so dobili šus v glavo, če so se spozabili.
Kurbarija je zato v komunizmu in socializmu razširjen program osvoboditve delavskega razreda pred izkoriščanjem. Ali tako nekako. Na Delu so znani primeri, ko so strojepiske in tajnice napredovale v urednice, če so obvladovale horizontalni položaj.
Iča Putrih je bila enciklopedija vedenja o teh primerih in sem nekoč na pobudo takratnega knjižnega urednika Aleksandra Zorna hotel napisati celo knjigo “Sto Delovih novinark”, pa je bila Bernarda Jeklin popolnoma zgrožena.
Jezikovni felacio
V javni hiši se je tudi marsikaj dogajalo in se je kadrovanje na primer dogajalo tudi na mešalnih mizah in so se nekoč spolni odnosi vključili v neposreden prenos tretjega programa. Živa priča komunistične kurbarije, nekdanji vrhovni sodnik Vasilij Polič, je doživel veliko primerov, ko je bil sekretar republiške skupščine in so v glavnem oficirji JLA delegirali tajnice in drugo osebje v veliko dvorano, kjer so opravili svoje orgije. En primer je zabeležen tudi na vrhovnem sodišču. Več ne, ker so si vsi v žlahti.
Kar zadeva našo tajno agenturo za nadzor nad ravnanji državljanov, tudi niso čisto nedolžni, če se spomnite serije fotografij z rdečega piknika Sove. V tem smislu jim bo tista Serpentinškova Nataša lahko še kako prav prišla. V Sovi pravijo, da je izpolnjevala vse pogoje za zaposlitev, kar je po fotografijah sodeč resnica. Zagotovo ženska tudi jezik obvlada, le angleščine ne, kar je eden od pogojev za zaposlitev, zato ji je direktor Sove Rajko Kozmelj plačal še tečaj angleškega jezikovnega felacia. To je nujno, ko prideš v stike s tujimi agenti in je treba iz njih kaj pametnega izbezati. Če omenim samo metode znamenite Mate Hari.
“Nisem imel spolnih odnosov s to žensko”
Serpentinšek pravi, da z njo ni imel nič. Tudi Bill Clinton je prisegel, da z Moniko ni imel nič in da je v resnici molila, ko je klečala pred njegovimi nogami. Kar se je zgodilo tudi v Jankovićevi zadevi farmacevtka. John Kennedy seveda tudi ni nič imel z Marilyn Monroe, samo tri splave je imela z vsemi tremi brati Kennedy. Tudi Vladimir Putin je imel afero z gimnastičarko, ki se ni zgodila, samo Berlusconi se je rad pohvalil z bunga-bunga, kar je za sedemdesetletnika normalno. Danilo Türk je na svojo ženo prisegel, da z ono prelestno Vasilko Sancin ni bilo nič, kar bi glede na stanje njegove prostate bilo verjetno. In je verjetno šlo samo za poskus. Milan Kučan se je v javnosti rad kazal s svojo Špelo Furlan, pogosteje kot pa s Štefko, kar je po svoje tudi logično in se bom tu ustavil. Miro Cerar je dobil naziv “sveder”. Njega smo si zapomnili ne po delu v politiki, ampak po tem, da je poleg žene imel še ljubico, in ko je ta postala žena, je spet imel ljubico, ki je potem postala žena … Kako je zdaj, ne spremljam. Edino sedanji predsednik države Borut Pahor nima ne žene, ne ljubice in ne ljubimca. On ima samega sebe.
Kar zadeva Serpentinška – on je od nekdaj rad obdan z lepotičkami, še od radia naprej. Zato zdaj domobranci pravijo, da ima v kabinetu tri lepe jogije, enega pa je poslal še na Sovo. Jogi premier jogi države. Od tod tudi trditve, da Serpentinšek leže laže, ko gre za Nataško. Težko je v takšnem stampedu napadov ostati pokončno resnicoljuben. V Kamniku boste te dni slišali, da kot vse kaže, je plot okrog hiše v Šmarci dala zgraditi Serpentinškova tašča. Serpentinšek pa po kabinetu v stilu šarcizmov razlaga, da je politik brez ljubice kot zrezek brez mesa. In da je on edini pokončen slovenski politik. Samo iz hlač mu je ušel, kar pomeni, da je zamočila strategija nacionalne varnosti, za kar je v kabinetu zadolžen Damir Črnčec.
Državljani pa protestirajo. V 18. stoletju v Angliji so se podložniki podelali (pokakali) okrog kraljevega dvora, če so bili nezadovoljni. To se je imenovalo “politični komentar”. No, na nič ne namigujem.
Vinko Vasle