V uredništvu smo prejeli pismo bralca, ki trdi, da je v Sloveniji premalo znanja o pokojninskih sistemih, ki že desetletja uspešno delujejo v tujini oziroma t. i. kapitalističnih državah, kot sta Avstralija ali Nova Zelandija. Trdi, da je protest, ki sta ga organizirala Pavle Rupar in Ljudska iniciativa Glas upokojencev v svojih zahtevah “še preskromen”.
“Od mojih bližnjih, ki živijo v Avstraliji in na Novi Zelandiji, sem kar dobro seznanjen o tem, kakšen pokojninski sistem imata ti dve državi. Tam ni mogoče najti revnega starostnika, saj vsak, ki doseže predpisano upokojitveno starost (mislim, da je zdaj 65 let), pridobi pravico do pokojnine, ki pa je za vse upokojence izplačljiva v enakem znesku in vsekakor višjem od naših 1.000 €. Pri tem ni pomembno, kakšno izobrazbo ima upokojenec, kakšno delo je opravljal, kolikšno plačo je imel, niti koliko let delovne dobe ima. Tam torej vse starostnike enako obravnavajo, naj bo to kmet, snažilka, zdravnik, znanstvenik ali politik. Delovno aktivnim starostnikom in premožnejšim upokojencem pa je izplačevanje pokojnine delno ali v celoti zamrznjeno, dokler na prenehajo s pridobitveno dejavnostjo ali ne porabijo svojih večjih denarnih prihrankov, ki jih imajo na bankah,” je zapisal v elektronskem sporočilu, ki ga hranimo v uredništvu.
Avtor pisma nato nadaljuje, da se v teh “kapitalističnih” državah upokojenec Janez Sušnik iz ZDUS-a ne bi mogel hvaliti, da ima 4.000 evrov pokojnine. “Sploh pa se ve, da imajo v Sloveniji najvišje pokojnine prav bogati upokojenci, ki bi lahko do smrti udobno živeli tudi brez nje,” zapiše.
Komunistični neotesani pokvarjeni pajac Sušnik @ZvezaDUS :"Zakaj bi protestiral? Jaz imam dovolj visoko pokojnino 4000 evrov." pic.twitter.com/hbyT258VSS
— vinko vasle novinar (@vinkovasle1) February 1, 2023
V odsotnosti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Razloži, da je sistem, ki ga imajo v omenjenih državah, enostaven, socialno pravičen, predvsem pa solidarnosten in mogoč tam, kjer ni slovenskega Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki: “preiskuje, ugotavlja, preračunava, preverja, revalorizira in skozi vso delovno dobo delavca spremlja vsa izplačila delodajalca v pokojninski sklad za svojega delavca, bodočega upokojenca, kar je temelj za izračun višine njegove bodoče pokojnine. Komplicirano za umret!”
Avtor pisma nato pojasni, da gredo v obeh omenjenih državah vsi prispevki od dela, ki ga plačujejo v skupni sklad kot davek, ki ga država nato namenja upokojencem po solidarnostnem ključu. “Enostavno kot pasulj,” opisuje.
Še ena razlika
Pismo se zaključi z opisom še ene pomembne razlike med našim in omenjenima pokojninskima sistemoma. V Avstraliji in na Novi Zelandiji obstaja možnost dodatnega pokojninskega zavarovanja na poljubno izbrani zavarovalnici – a to vedno plačuje delodajalec. “Pri nas pa, kot slišim, že mlade nagovarjajo, naj za to poskrbijo sami s svojimi prispevki v pokojninske sklade. Spet nov nateg,” zaključi.
Gal Kovač