Nepremičninske cene v Sloveniji so dosegle neobvladljive ravni, kar postavlja številne mlade družine v neizogibno brezizhodnost. V času, ko naj bi socialna vlada Roberta Goloba delovala v prid delovnih ljudi in spodbujala socialno pravičnost, mnoge družine kljub rednim dohodkom in pripravljenosti na odgovorno finančno upravljanje ostajajo brez možnosti za osnovno človekovo pravico – dostopa do stanovanja. Kako bodo reševali stanovanjski problem mladih družin, ki ne dobijo kredita, najemnine so pa previsoke, smo vprašali tudi ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca.
V svojem pismu, ki nam ga je poslala mlada mamica iz Kopra, je delila svojo bolečo zgodbo, ki prikazuje realnost, s katero se sooča vse več mladih družin. Ana Rovčanin, mati petih otrok, opisuje, kako so kot mlada družina ujeti v nepremičninskem začaranem krogu – najem stanovanja je predrag, lastniški nakup pa nedosegljiv. Visoke nepremičninske cene na obali so privedle do tega, da si delovne družine, ki ne podedujejo nepremičnin, ne morejo privoščiti niti osnovne strehe nad glavo, čeprav imajo stabilne dohodke.
Njena družina je v najemnem stanovanju, vendar je zanje premajhno in predrago, saj plačujejo več, kot bi plačevali mesečno obročno odplačevanje kredita za nakup nepremičnine. “Tudi če imamo denar za obrok kredita, nam banka ne odobri kredita, ker imamo preveč otrok, torej odhodkov,” pojasnjuje Ana. Obenem se soočajo z diskriminacijo najemodajalcev, ki raje oddajajo stanovanja turistom ali ne želijo sprejeti družin z otroki.
Prazne obljube in neuspeh države
Ana in njena družina so se večkrat obrnili na piransko občino, kjer so živeli skoraj 30 let, a so vedno dobili odgovor, da zanje ni mogoče najti rešitve. Niti Stanovanjski sklad Republike Slovenije ni prinesel rešitve. Kljub temu, da so prijavljeni na vse možne razpise za neprofitna stanovanja, jih je odločitev računalniškega sistema pustila brez stanovanja – od 91 razpoložljivih stanovanj niso bili izbrani niti za najmanjšega.
Ta zgodba jasno odraža, kako pomanjkljivo in neustrezno stanovanjsko politiko imamo v Sloveniji. Namesto da bi bile ranljive skupine in družine z več otroki deležne pomoči, se zdi, da stanovanja prej dobijo priseljenci, kot pa slovenski državljani.
Opomnik: prvih petdeset z lanskega razpisa za neprofitna, najemna stanovanja v Ljubljani. Socialisti si povsod po svetu v mesta uvažajo volivce, ker jih domačini več ne volijo. Zato se tudi tako bojijo ukrajinskih beguncev. Ti zaradi zgodovinske izkušnje socializma ne marajo. pic.twitter.com/Hzrs7ABrkt
— Libertarec (@Libertarec) March 8, 2022
Socialna politika?
Golobova vlada se predstavlja kot socialna in naravnana k reševanju problemov “malega človeka”, a realnost je drugačna. Kljub obljubam o dostopnih stanovanjih in pravičnejši družbi, mnoge mlade družine ostajajo v brezizhodnem položaju. Nepremičninski trg je postal igra za bogate, kjer tisti, ki niso podedovali nepremičnin, nimajo možnosti, da bi zagotovili varno prihodnost za svoje otroke.
Vrata so zaprta srednjemu razredu
Ana Rovčanin poudarja, da ne išče miloščine ali pomoči, temveč zgolj pravičnost in človeški posluh za stisko. “Smo delovne osebe z dovolj prihodki, da lahko plačamo najem ali kredit, ampak so nam vrata z vseh strani zaprta. Če se lastnik tega stanovanja kadarkoli odloči, da ga več ne želi oddajati, bomo spet v situaciji, da nimamo kam,” je zapisala Ana, ki se sooča z negotovostjo, ki je preveč značilna za mlade družine v Sloveniji.
Zaskrbljena mamica: Otroci v tej državi niso dobrodošli
Situacija, kjer je dostop do lastnega doma nekaj, kar si lahko privošči le peščica, ne more trajati. Ana Rovčanin zaključuje svoje pismo z mislijo, ki povzema stisko številnih mladih družin v Sloveniji: “V tej državi za nas ni mesta, naši otroci nikjer niso dobrodošli.” To je resničnost, s katero se soočajo mnogi, medtem ko vlada ostaja gluha za njihove prošnje.
A. G.