Home Slovenija Ljudje Ekskluzivno: Po džamiji bo v Sloveniji zaživela še muslimanska osnovna šola

Ekskluzivno: Po džamiji bo v Sloveniji zaživela še muslimanska osnovna šola

545
Ekskluzivno: Po džamiji bo v Sloveniji zaživela še muslimanska osnovna šola
Foto: iStock

Po džamiji bomo v Sloveniji očitno dobili tudi zasebno muslimansko osnovno šolo. Jezikovna šola Ambra, ki je v lasti Turkov, je na pristojnem ministrstvu že poizvedovala o pogojih za ustanovitev zasebne osnovne šole. Po odločbi ustavnega sodišča morajo biti sicer vse osnovne šole – tudi zasebne – v celoti financirane s strani države. Vlada pa tega zaenkrat še ni uredila. 

Potem ko v Ljubljani pospešeno gradijo džamijo, na katero so muslimani v Sloveniji po besedah muftija Grabusa čakali kar 40 let, bi šli tokrat radi še korak naprej. V Sloveniji se ustanavlja prva zasebna muslimanska osnovna šola. Po naših zanesljivih informacijah je za odprtje osnovne šole izkazal interes Izobraževalni center Ambra, ki v Ljubljani nudi jezikovne tečaje turščine, kar so nam po telefonu tudi potrdili.

Ne morejo ustanoviti šole, ki bi bila popolnoma izven družbenega okvira
In kaj na to porečejo v javnih šolah? ”Muslimanske osnovne šole se imenujejo medrese in imajo precej verski program,” je zadevo komentiral ravnatelj Osnovne šole Prule Dušan Merc in dodal, da je ustanovitev take šole povsem v skladu z ustavo.

Četudi bo šola muslimanska, ne bo – če želi biti akreditirana in pridobiti koncesijo – mogla imeti prostih rok pri izvedbi programa. ”Stvar je v tem, da če jim uspe dobiti koncesijo, morajo v vsakem primeru biti potrjeni s strani ministrstva in nek del programa je obvezen. Ne morejo pa ustanoviti šole, ki bi bila popolnoma izven družbenega okvirja države,” je pojasnil Merc in dodal, da je vse regulirano v zakonih, ustanovitev take šole pa je v smislu demokracije in človekovih pravic normalna stvar. ”Problem so potem zlorabe in pa predsodki,” je še dodal.

Da izobraževalni center Ambra namerava ustanoviti muslimansko osnovno šolo, so nam potrdili tudi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Predstavniki omenjene organizacije so se namreč že leta 2014 na ministrstvu pozanimali o materialnih pogojih za ustanovitev osnovne šole in vrtca. 

Učne prostore mora zagotoviti in plačevati zasebna šola sama
Pot do ustanovitve zasebne osnovne šole v Sloveniji pa ni popolnoma enostavna. Najemnino za prostore javnih osnovnih šol krijejo občine kot ustanoviteljice. Zasebne osnovne šole pa morajo prostore zagotoviti same in jih tudi same financirati. Prav tako mora biti program zasebnih osnovnih šol – da je ta lahko javno veljaven – tudi preverjen. Ministrstvo preveri učne načrte zasebne osnovne šole ter poda mnenje, če je njen program skladen z Zakonom o osnovni šoli.

Tako kot javni morajo biti tudi zasebni osnovnošolski zavodi usklajeni z Zakonom o osnovnih šoli. V zakonu je med drugim navedeno, da mora biti učni jezik v osnovnih šolah – z izjemo dvojezičnih osnovnih šol na območju narodnostnih skupnosti – slovenski. Zasebne osnovne šole morajo obvezno izvajati naslednje predmete: slovenščino, matematiko, tuji jezik, zgodovino, državljansko vzgoja in etiko, športno vzgojo, vsaj en naravoslovni predmet, vsaj en družboslovni predmet ter vsaj en predmet s področja umetnosti.

Država bi morala zasebne šole financirati v celoti, a jih še vedno ne
V Sloveniji sicer poznamo pet zasebnih osnovnošolskih zavodov: Waldorfsko šolo v Ljubljani in Mariboru, Montessori inštitut, Zavod Antona Martina Slomška Maribor ter Osnovno šolo Alojzija Šuštarja. V zasebnih osnovnih šolah morajo starši sicer plačevati del šolnine, saj država financira zgolj 85 odstotkov zasebnega osnovnošolskega programa.

A po Zakonu o osnovni šoli je le-ta obvezna za vse, zato je Ustavno sodišče že pred letom dni določilo, da mora vlada tudi zasebne osnovnošolske zavode financirati v celoti. Vladi je določilo ustavni rok – 9. januar letos – do katerega mora zagotoviti stoodstotno financiranje javnih programov na zasebnih osnovnih šolah. Kljub temu vlada tega do danes ni storila, še več, že konec novembra je ministrica Maja Makovec Brenčič javno povedala, da vlada tega do roka ne bo storila, saj ”gre za resen razmislek, zato si je bolje vzeti več časa kot premalo”.

M. G.