Po Golobovi napovedi o reformi zdravstva novih pet kirurgov dalo odpoved

Datum:

Pred dnevi se je premier Robert Golob spet “izprsil” z napovedjo sprememb v zdravstvu, in sicer predvsem z namenom, da bi odpravil “dvoživke” med zdravniki, medtem ko se razlogov za zdravniško stavko ni dotaknil. No, sledilo pa je to …

                   

Kot poročata medija RTVS in POP TV, je pet kirurgov šempetrske bolnišnice danes dalo odpoved. Direktor bolnišnice Dimitrij Klančič z razlogi ni seznanjen, zatrjuje pa, da bo poskusil narediti vse za ohranitev sodelovanja. Dobil sem samo papir, tako da bodo pogovori stekli v prihodnjih dneh. To pomeni velik pretres za bolnišnico,” je direktor šempetrske bolnišnice dejal za medije.

Naj spomnimo, da iz vrst zdravnikov te bolnišnice prihaja tudi prejšnji minister za zdravstvo Danijel Bešič Loredan, ki je po odstopu odšel iz politike.

POP TV ob tem poroča, da naj bi štirje od petih kirurgov doslej dodatno delali tudi v zasebnem kirurškem centru v Novi Gorici. Dva od treh kirurgov na travmatološkem oddelku, ki naj bi dala odpoved, sta sicer direktor in prokurist omenjenega centra. Odpoved naj bi dala tudi dva abdominalna kirurga.

To je velika klofuta za vlado, predvsem pa za njenega predsednika Roberta Goloba in ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Namesto da bi se lotila korenine problemov zdravstva, sta iz javnega zdravstva odgnala samo še več zdravnikov.

Kaj je Golob pred dnevi obljubljal v Murski Soboti?

Premier Golob je pred tremi dnevi na obisku v Murski Soboti povedal, da je v koalicijskem usklajevanju novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi omogočila “jasno in dokončno” razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Med drugim naj bi bilo dodatno delo v zasebnih zavodih bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano, kot je izpostavil ob odprtju novih prostorov ZD Murska Sobota. Po obisku je Golob novinarjem povedal, da so na zdravstvenem ministrstvu pripravili izhodišča za spremembo zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost.

Foto: STA

“Izhodišča se tičejo predvsem razmejitve med javnim in zasebnim. In ta zakon bo poskrbel za krepitev javnega zdravstva in za to, da bo mešanja in prepletanja med javnim in zasebnim v bodoče bistveno manj,” je povedal. Po njegovih besedah naj bi izhodišča danes prešla v koalicijsko usklajevanje in jih bodo v naslednjih tednih razkrili javnosti. Kot je še povedal Golob, bo zakon uredil zdravstvo tako, da bodo zaposleni v njem svojo energijo in čas primarno posvečali delu v javnem zdravstvenem sistemu. “Na tem področju bodo seveda nadure dovoljene, medtem ko bo delo preko ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano,” je dodal Golob. Vnovič je zatrdil, da je zdravstvo največja prioriteta njegove vlade. Tudi ministrica Prevolnik Rupel se je dotaknila sprememb zakona s področja zdravstvene dejavnosti. Cilj sprememb zakona, ki je v veljavi že od leta 1991, je okrepiti javno zdravstvo, kot je dejala.

“Izhodišč je kar nekaj, predvsem pa gre za ločitev javnega in zasebnega. Gre za določitev pogojev za pridobitev soglasja, za ureditev koncesij, o možnosti izmenjevanja kadra med javnimi zavodi in o omejitvah, ki jih imajo zaposleni v javnih zavodih za delo po drugih pogodbah izven javnega sektorja,” je pojasnila ministrica. Ta korak je po njenem prepričanju potreben in dober za paciente, saj povečuje dostopnost in kakovost javnega zdravstva.

Seveda je tudi koalicija enotno podprla Golobove napovedi. Kot poudarjajo, sledijo zavezi iz koalicijske pogodbe o razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva. Menijo, da bodo s tem okrepili javno zdravstvo, zdravstvene organizacije pa svarijo pred njegovim koncem.

Iz SDS so za STA sporočili, da je “popolna razmejitev zasebnega in javnega v zdravstvu ena najbolj škodljivih obljub aktualne oblasti, ki jih je zapisala v koalicijski pogodbi”. Izhodišč sicer še niso dobili, zato jih podrobneje ne morejo komentirati, kot so 15. maja dodali v največji opozicijski stranki.

Zdravstvene organizacije svarijo pred razpadom javnega zdravstva

Mladi zdravniki so v odzivu na besede premierja Roberta Goloba o prepovedi popoldanskega dela zapisali, da bodo prepovedi dela brez pozitivnih ukrepov, ki bi zadržali zdravstvene delavce, sistemskega urejanja krize javnega zdravstva, reforme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in urejanja razcveta ponudbe zasebnih zavarovanj. “Enostavno bodo samo pospešile odhode v zasebni sektor ali ven iz medicine, kar se že dogaja,” so poudarili.

Specialist družinske medicine Leon Kranjec je v današnji izjavi za medije ob svetovnem dnevu družinskih zdravnikov opozoril, da popoldansko delo izhaja iz velikih potreb. Dodal je, da če bo vlada res ukinila popoldansko delo, naj vsaj poveča kapacitete v javnem zdravstvenem sistemu, sicer bodo “nastradali pacienti”.

V zdravniškem sindikatu Fides so zapisali, da jih takšne izjave predsednika vlade zelo skrbijo, saj bi to lahko pomenilo začetek konca javnega zdravstva”. To je namreč znak, da pripravljajo zakone brez sodelovanja stroke. “Prav tako se bojimo, da bi kakršne koli prepovedi imele ravno obraten efekt in to je odhod dragocenega zdravstvenega osebja na boljše pogoje – ti pa so v zasebnem sektorju ali v tujini,” so dodali.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je že v četrtek v odzivu dejala, da je treba biti pri zakonski razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva previden. Predvsem je nujno ugotoviti, kaj bi omogočilo čim več kakovostnih storitev tistim, ki jih potrebujejo.

Če povzamemo – Golobova zdravstvena “reforma” s seboj prinaša potop javnega zdravstva!

Gašper Blažič

Sorodno

Zadnji prispevki

Na zdravnike se vrši pritisk, da pri tem morajo sodelovati…

Novomeški škof Andrej Saje se je kot predsednik slovenske...

Dve tretjini Američanov nezadovoljnih z gospodarskim stanjem države

Po anketi, ki jo je naročila medijska hiša CBS,...

Janković bi “spreminjal pravila igre” za Magnifica

Potem ko študentski pohod na Rožnik in koncert Magnifica...

[Video] Grims: Moti jo svoboda govora in moti jo resnica

Evropski poslanec iz vrst SDS Branko Grims je v luči tokratne...