V prvi polovici leta je gospodarsko rast po navedbah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) poganjala rast zasebne potrošnje in visok prispevek spremembe zalog. V drugi polovici se je ta začela umirjati v izvoznem delu gospodarstva, predvsem zaradi zmanjševanja kupne moči prebivalstva v razmerah visoke inflacije pa na Umarju pričakujejo upad zasebne potrošnje. Od notranjih tveganj je po navedbah ekonomista Marka Pahorja na kratek rok najbolj pereče pomanjkanje delovne sile. “V Sloveniji vlada praktično polna zaposlenost, zaradi birokratskih ovir in razmeroma visoke obdavčitve dela pa nismo posebej privlačni za tuje delavce,” je povedal za STA.
Gospodarstvo bo letos po ocenah domačih in tujih institucij doseglo med 5- in 6,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). “Razmeroma visoka rast izvira iz učinka prenosa rasti iz leta 2021, ki se nanaša na okrevanje gospodarstva po epidemiji covida-19, in izrazit pospešek v drugi polovici lanskega leta,” so navedli v Banki Slovenije. A rast se je v letošnjem tretjem četrtletju ob negotovostih v mednarodnem okolju in vse višji inflaciji že opazno upočasnila. V prvi polovici leta je gospodarsko rast po navedbah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) poganjala rast zasebne potrošnje in visok prispevek spremembe zalog. V drugi polovici se je ta začela umirjati v izvoznem delu gospodarstva, predvsem zaradi zmanjševanja kupne moči prebivalstva v razmerah visoke inflacije pa na Umarju pričakujejo upad zasebne potrošnje.
Prihodnje leto se bo rast po oceni Umarja umirila na 1,4 odstotka, po napovedih nekaterih tujih institucij bo še nekoliko višja pri 1,8 odstotka. A Banka Slovenije, ki je med temi institucijami napoved objavila zadnja, je to znižala na 0,8 odstotka. V prvi polovici 2023 naj bi rast vztrajala na nizkih ravneh, gospodarstvo pa naj bi ob postopni stabilizaciji razmer v mednarodnem okolju in umiritvi rasti cen postopno okrevalo od druge polovice leta 2023 naprej. “Razlike v napovedih odražajo predvsem ogromno negotovost in bliskovit razvoj dogodkov, ki vpliva na predpostavke. Nekaj tednov razlike v izdelavi napovedi lahko bistveno spremeni predpostavke, od tod velike razlike. Kar je pomembno, je to, da kljub velikim razlikam napovedi ostajajo pozitivne tako glede gospodarske rasti kot glede zniževanja inflacije,” je za STA ocenil ekonomist Marko Pahor.
Darko Gorišek #GZS 🗣️ Poslovanje posavskega gospodarstva v letu 2021 je bilo rekordno. Do lani nam še nikoli ni uspelo v enem letu povečati prihodke za več kot 1 mrd evrov. Lani smo jih povečali za 1,7 milijarde evrov na 5,7 milijarde evrov. 👏 #slovenia
— Gospodarska zbornica Slovenije (@GZSnovice) December 27, 2022
Glavnina inštitucij Sloveniji napoveduje nizko realno gospodarsko rast
Srednja ocena rasti za leto 2023 je pri 1,3 odstotka, Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pa pri 1,1 odstotka. “Glavnina inštitucij Sloveniji napoveduje nizko realno gospodarsko rast, medtem ko na trgu dela še vidi rast. Na GZS menimo, da se bo število delovno aktivnih vendarle nekoliko znižalo, a padec ne bo dramatičen. Velik del nastale gospodarske škode bodo ublažili podporni ukrepi,” je za STA povedal glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc. Ob zaostrovanju energetskih razmer so se pojavili strahovi pred recesijo. “Verjetnost recesije je bila realna možnost, ko so bile take napovedi za Nemčijo, ki je največji trgovinski partner. Trenutne napovedi za Nemčijo so manj pesimistične, zato se tudi možnost recesije v Sloveniji oddaljuje,” je dejal Pahor. Tudi po Ivančevem mnenju tehnične recesije ne bo. “V četrtem četrtletju pričakujemo rast BDP zaradi rasti zalog. Znova so boljši tudi nekateri drugi podatki, denimo dvig gospodarske klime,” je dejal.
Na letni ravni je bilo proizvedene manj električne energije, na mesečni pa več. https://t.co/qtGeHrzGw4
— Statistični urad RS (@StatSlovenija) December 27, 2022
Tudi z ukrepi bo cena energije še vedno previsoka za obstoječe stroškovne modele podjetij
Učinek regulacije cen energentov in napovedanega subvencioniranja cen energentov za gospodarstvo bi bil tako pozitiven predvsem na konkurenčnost slovenskih podjetij, ki veliko izvažajo, je ocenil Ivanc. “Tako je večji vpliv na umirjanje inflacije v drugih državah kot v Sloveniji pri industriji. Pri trgovini je drugače. Tu ima regulacija vpliv na boljše poslovanje trgovine, ni pa pri tem nobene zakonske obveze, da podjetja navedeno pomoč prenesejo na končne cene v obliki znižanja,” je dodal. Po Pahorjevem mnenju gospodarstvo upravičeno opozarja, da bo z ukrepi cena energije še vedno previsoka za obstoječe stroškovne modele podjetij, po drugi strani pa so takšni ukrepi za državo zelo dragi in zato cenovno nevzdržni. “Vsekakor ukrepi pomagajo, brez tega bi videli vrsto likvidacij in stečajev, ki jih ukrepi sedaj preprečujejo,” je dejal. Po Ivančevem mnenju pa bodo prihodnje leto pomembni še ukrepi za podporo trgu dela in podpora likvidnosti gospodarstvu.
V Trgovinski zbornici pravijo, da je zaskrbljujoče, ker se potrošniki zelo racionalno obnašajo 😂 Šolski primer butastega komuniciranja⬇️ https://t.co/A7AiSqBpKC
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) December 26, 2022
“Zadnje četrtletje je bilo bogato z akcijsko ponudbo osnovnih življenjskih potrebščin, da so se trgovci prilagajali manjši kupni moči. Teh rezerv v trgovini in pri naših dobaviteljih ni več. V prihodnje bodo akcijske prodaje manj pogoste. Je pa ta trend zelo odvisen od načina razreševanja stroška elektrike za srednja in velika podjetja. Na sestanku s predsednikom vlade prejšnji teden smo opozorili, da petkrat, sedemkrat višje cene električne energije ne moremo kriti iz lastne rezerve in bo treba zvišati maloprodajne cene, kar je velika nevarnost za povišanje inflacije. Premier je obljubil, da bo storil vse, da bi poiskali kompromisno rešitev, da pritisk na cene ne bi bil tako visok. Če se bo ustrezna rešitev našla, potem tudi trgovci in dobavitelji ne bodo v tako težki situaciji,” je za Delo pojasnila predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah, ki je strnila opažanja trgovcev, da imajo potrošniki omejene proračune za nakupe daril in da impulzivnih nakupov ni več. “Ugotavljamo, da del ljudi z nizkimi prihodki težko shaja ob inflaciji in podražitvah ter jim ne ostane dovolj, da bi lahko porabili več za darila, saj so več denarja namenili za električno energijo, prehrano, ogrevanje,” je povedal Aljoša Domijan, direktor Gambit Trada, ki upravlja slovensko spletno trgovino EnaA.
Sara Kovač