DZ je po vetu državnega sveta s 50 glasovi za in 26 proti danes znova podprl predlagano spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katero se bo praznik vrnitve Primorske k matični domovini preimenoval v praznik priključitve Primorske k matični domovini. Predlog so podprli poslanci koalicije, v SDS in NSi so bili proti.
Po tem, ko so poslanci koalicije poskrbeli za sprejetje zakona o spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, je Državni svet RS na 13. izredni seji, 16. septembra 2024, zahteval, da državni zbor pred razglasitvijo ponovno odloča o omenjeni noveli zakona.
Primorska je bila vedno del slovenskega narodnega ozemlja in večinsko poseljena s slovenskim prebivalstvom
Predstavnik državnega sveta Branko Tomažič je uvodoma pojasnil, zakaj so zahtevali odločanje o noveli zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Prišli so namreč do ocene, da je nesprejemljiva sprememba 1. člena veljavnega zakona, s katero bi se spremenilo pojmovanje praznika, namenjenega spominu na vrnitev Primorske v sestavo matične domovine, ki je kot državni praznik v veljavni zakon zapisan od leta 2005. “O uporabi izraza vrnitev Primorske se je tedaj v strokovnih krogih veliko razpravljalo, odločitev o poimenovanju pa je bila sprejeta soglasno brez nasprotovanj,” je spomnil in dodal, da sta bila usklajena tako datum, ki je vezan na začetek veljavne Pariške mirovne pogodbe iz leta 1947, kot tudi naziv praznika. “Zakaj bi torej v zvezi s praznikom vrnitev Primorske k matični domovini spreminjali poimenovanje? Tisti zgodovinarji in predlagatelji spremembe, ki spremembo zagovarjajo, pa to počno predvsem iz ideoloških vzgibov.”
Primorska je bila po besedah Tomažiča vedno del slovenskega narodnega ozemlja in večinsko poseljena s slovenskim prebivalstvom, tako kot ostalo slovensko ozemlje, ki je bilo pred prvo svetovno vojno del Avstro-Ogrske. Po prvi svetovni vojni je bila Primorska priključena k Republiki Italiji, ki je med drugo svetovno vojno kapitulirala leta 1943 in prišla na stran zaveznikov. Primorska ji torej ni bila odvzeta kot vojna kazen, temveč je bila tudi z italijanskim soglasjem vrnjena matični domovini. Vrnitev je bila namreč izvedena na podlagi Pariške mirovne pogodbe iz leta 1947, ki jo je podpisalo več držav, kar pomeni, da je šlo za soglasje oziroma dogovor med državami, torej za večstranski akt, ne za enostranski akt, na katerega sicer nakazuje predlagana uporaba besede priključitev. Pridobili smo pogodbo, ki govori o vrnitvi. Tomažič je ob tem opozoril, da če bi za pojmovanje praznika uporabili predlagan izraz priključitev, bi to nakazovalo, da Slovenija meni, da slovensko primorsko ozemlje pred združitvijo z matično domovino z njo ni bilo povezano in da ni bilo del slovenskega narodnega prostora. Nekateri poslanci in državni svetniki po njegovih besedah govorijo celo, da Primorska ni bila nikoli slovenska in da so bila naša obalna mesta v večini italijanska. “Izraz priključitve Primorske bodo lahko po njegovo s pridom izkoristili fašisti,” je še opozoril.
Zelo neugodne mednarodne pravne in politične posledice lahko po navedbah državnega svetnika sledijo takšni razlagi. “Na to so nas tudi opozarjali hrvaški zgodovinarji leta 2017, sklicujete se namreč na odlok vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte iz leta 2043, ki pa v nasprotju z mirovno pogodbo iz leta 1947 nikoli ni imel nikakršne veljave v mednarodnem pravu,” je pojasnil in dodal, da se osamosvajanje Primorcev ni začelo s plenumom Osvobodilne fronte leta 1943, ampak že takoj po priključitvi Primorske k Italiji. “Primorci so se že od nekdaj borili za združeno slovensko narodno ozemlje. Čemu vnašati v slovenski narod in politični prostor nepotreben nadzor? Ali gre res samo za rdečo ideologijo?” Za konec je še spomnil na besede Borisa Pahorja, ki je dejal: “Ne igrajte se. Ne igrajte se.” Prepričani so, da si Primorska zasluži praznik z imenom, ki povezuje in priznava željo in samoodločbo prebivalstva ter ne deli.
Koalicija pričakovano vztraja pri preimenovanju
Predlagatelji spremembe s prvopodpisano poslanko iz vrst SD Meiro Hot so prepričani, da dosedanje poimenovanje praznika ne ustreza zgodovinskim dejstvom in tradiciji poimenovanja praznika. Pravijo, da se na Primorskem vedno praznuje priključitev, kar pa po njihovo dokazujejo tudi pisni viri. Trdijo pa še, da je takšno poimenovanje del primorske tradicije in kolektivne identitete.
Poslanka Hot je na tokratni seji izpostavila, da je bila novela zakona enotno vložena v proceduro na predlog primorskih poslancev koalicije. “Dotika se primorske tradicije boja za svobodo in identiteto ter ponosa ljudi, ki so dolga leta vztrajali in se borili za to, da ostanejo del matične domovine,” je izpostavila in dodala, da Primorci že od nekdaj praznujejo priključitev Primorske k matični domovini, ne njene vrnitve. O glavnem argumentu proti preimenovanju praznika, da je bila Primorska vedno del slovenskega narodnega ozemlja in da je bila vrnjena s soglasjem vseh podpisnic zavezujoče mednarodne mirovne pogodbe, pravi, da teh dejstev nikakor ne zanikajo, ampak pravijo, “da smo si morali to priznanje, da je Primorska del slovenskega narodnega ozemlja, izboriti, kajti tega nam drugi takrat niso priznavali”. “Primorci vemo, da se nismo nikoli vrnili, ker mi nismo nikoli nikamor odšli. Mi smo tam bili in vselej smo ostali del slovenskega narodnega ozemlja,” je med drugim dejala in dodala, da želijo poudariti, da proces, ki je privedel do soglasnega podpisa mirovne pogodbe, ni bil samoumeven in nikakor ni bil spontan. “Del tega procesa je bila borba Primorcev proti fašizmu in nacizmu, ki je bila dolga, težka, a na koncu zmagoslavna.”
Vnovično podporo preimenovanju s strani Levice je napovedala poslanka Nataša Sukič, podporo Gibanja Svoboda pa je napovedal poslanec Robert Janev. Ker koalicija uživa udobno večino, je pričakovati, da bo preimenovanju vnovič pritrjeno.
Ko zmanjka vsebine, v politiko na velika vrata vkoraka ideologija
“Pravijo, da kadar zmanjka vsebine, takrat v politiko na velika vrata vkoraka ideologija, katere namen je vnos dodatne polarizacije in razdelitve javnosti,” je poudaril poslanec SDS Andrej Poglajen. Tega se po njegovih besedah zavedajo tudi v koalicijskih vrstah ob perečem političnem dogajanju, ki je rezultat napačnih, zgrešenih in ideološko vodenih političnih odločitev vlade in celotne koalicije, ki se kažejo na vsakem koraku. “Takrat ste se odločili, da boste poskusili z ideološkimi zakoni, kot je zakon o preimenovanju praznika vrnitve Primorske k matični domovini.” Poudaril je, da omenjeni zakon ni prinesel odmevov le znotraj Slovenije, ampak je odmeval tudi širom slovenskih meja. Ob prvem poskusu preimenovanja praznika leta 2019 so po njegovih besedah v enem od italijanskih časopisov zapisali: “O zakonu, ki ga predstavlja pojem matična država, bi lahko razglabljali daleč naokrog. Rekli bomo le, da odseva slovensko stališče in vsebuje dediščino politično nacionalnih ciljev in stremljenj.” Ob ponovnem poskusu spremembe, ki smo ji priča sedaj, pa so le dodali: “Sedanja slovensko desnosredinska opozicija je želela ohraniti besedo Pariške pogodbe, ki pravi ponovna združitev, kar ima mednarodno konotacijo. Avnoj pa je skoval izraz, podoben besedi aneksija,” ter ob tem dodali, “da se s tem preimenovanjem praznika uvaja terminologija NOB.”
V nadaljevanju je poslanec spomnil, da so poslanci SDS že pri prvem odločanju o omenjenem predlogu zakona jasno izrazili, da lahko sprememba preimenovanja zakona s škodljivim izrazoslovjem prinese mednarodne posledice. Zametki le-teh so po njegovo že vidni. “S takim poimenovanjem omogočate enačenje slovenske borbe s tedanjim italijanskim nacionalističnim imperializmom in aneksionizmom. Sklicevanje na odlok Vrhovnega plenuma OF iz 16. septembra 1943 je z vidika interpretacije zgodovine slovenskega naroda predvsem zavajajoč, saj ustvarja enostranski zgodovinski vidik v kontekstu združevanja slovenskega naroda v eno državo,” je izpostavil in dodal, da v mednarodnem kontekstu nima večje teže. Obenem se s tem po njegovih besedah zaničuje težnje organizacij, kot sta denimo TIGR in Borba, kjer so člani svoja prizadevanja za ohranitev dostojanstva slovenskega roda ter željo po ponovni združitvi, torej vrnitvi k svoji matični domovini, plačali tudi s krvjo.
Resnice ni mogoče prikriti
Poudaril je, da resnice kljub teptanju in potvarjanju dejstev ni mogoče prikriti. Primorci in Primorke, predvsem pa naši predniki, smo skozi zgodovino občutili vse tri oblike totalitarizma. “Najprej smo občutili trdo roko fašizma, nato je na naše ozemlje stopil nacionalsocializem, po drugi svetovni vojni pa se je na nas spustil tudi mrak komunizma. Leta 1991 pa je s samostojnostjo naše domovine nad našim nebom končno posijalo sonce osvoboditve.” Preimenovanje besedila zakona iz vrnitev v priključitev je po njegovih besedah skrajno žaljivo in nedopustno do več desetletne želje prizadevanj in borbe Primork in Primorcev, zato v poslanski skupini SDS tudi v drugem odločanju zakona predloga ne podpirajo.
Priključiš nekaj, kar ni bilo tvoje
Po besedah poslanca Aleksandra Reberška v stranki Nova Slovenija menijo, da se v državi soočamo z mnogo večjimi izzivi kot pa s preimenovanjem praznikov, zato je po njihovo zanimivo, kako želijo v koaliciji na vse pretege praznik vrnitve Primorske k matični domovini, ki ga praznujemo 15. septembra, preimenovati v priključitev Primorske k matični domovini. Spomnil je na besede velikega Slovenca Borisa Pahorja, ki je v zvezi s poskusom preimenovanja praznika leta 2019 dejal: “Dobili smo samo vrnjeno nazaj, kar nam je bilo odvzeto,” poslance pa je takrat pozval, naj poimenovanja ne spreminjajo. “Ne črtajte tega, kar je bilo krvavo plačano,” je izjavil. Reberšek je poudaril, da nekaterim očitno nikoli ne bo jasno, pa če še tisočkrat povemo: priključiš nekaj, kar ni bilo tvoje, vrnjeno pa ti je nekaj, kar je bilo od nekdaj tvoje in ti je bilo odvzeto.
“Če s svojim delom nimaš kaj pokazati, pač hraniš svoje volivce z ideološkimi temami.” Povedal je, da je že večkrat opozoril, da imajo za pokazati nakup sodne stavbe, 13 tisoč računalnikov, elektrika je dražja z letošnjim letom in še bo dražja. “Ne rešujete mladoletniškega nasilja in nasilja Romov, stanovanj ni, pacienti čakajo na storitve in kot poslušamo novo zdravstveno ministrstvo, se bodo čakalne vrste še podaljševale.” Opozoril je, da niso zgradili ene same hiše za poplavljence, priznali so Palestino, na referendum pa pripeljali evtanazijo in konopljo. “Odgovorov ni, reform ni, dejanj ni, in zato takšne seje. Več kot očitno je, da boste danes Primorsko v koaliciji tudi priključili, najpomembnejša reforma Golobove vlade bo končno pod streho,” je poudaril in pozval koalicijo, da se loti resnega dela.
Ž. N.