Evropske države in Združene države Amerike so se zaradi epidemije virusa covid-19 znašle v hudi zdravstveni krizi. Kmalu bo prišla še veliko hujša gospodarska finančna kriza. Zato se veliko držav ukvarja s t.i. izhodno strategijo, da bi čim bolje pričakali dan po koncu koronakrize. Nekateri strokovnjaki pa aktualno krizo primerjajo s teorijo črnega laboda. Nemški ekonomist Markus Krall trdi, da bodo svetovno gospodarstvo potrebovalo vsaj od tri do štiri mesece, da se vrne v stanje, kakršno je bilo pred pojavom virusa covid-19.
Svetovno gospodarstvo se je znašlo v velikem krču. Hitrost širjenja virusa skupaj z relativno visoko smrtnostjo povzroča upravičen strah, ki vpliva na vse več gospodarskih dejavnosti. Kitajska gospodarska rast bo v prvem četrtletju nižja za 1,5 odstotne točke oziroma za četrtino. Kitajsko gospodarstvo je opešalo zaradi virusa, ampak posledice že čuti ves svet. Gospodarska aktivnost ZDA je na najnižji ravni v zadnjih šestih letih. Mednarodna Agencija za energijo je zaradi manjše globalne gospodarske aktivnosti celo napovedala prvi upad povpraševanja po nafti v zadnjem desetletju, je zapisal Matej Lahovnik pred dobrim mesecem dni v Slovenskih novicah.
Nekateri strokovnjaki pa govorijo o teoriji črnega laboda. O tem je spregovoril Gordan Kožulj, ki je predstavil to teorijo. Gre za metaforo, ki opisuje presenetljiv dogodek z velikim učinkom, ki je pozneje neustrezno racionaliziran, da bi bil v prihodnosti bolj predvidljiv in manj naključen. Teorija temelji na dejstvu, da je dolgo veljalo, da obstajajo le beli labodi, in šele po odkritju Avstralije je prišlo do spoznanja, da obstajajo tudi črni. To potrjuje, da ima vsako pravilo izjeme.
Črni labod covid-19 bo svetovno gospodarstvo še nekaj časa držal v šahu
Virus korone (COVID-19) kot dogodek, ki je popolnoma presenetil svet, je značilen primer “črnega laboda”. Skupni vpliv te epidemije na podjetja in oskrbovalne verige še vedno ni povsem jasen, najbolj optimistične napovedi pa nakazujejo, da se bo poslovanje na Kitajskem normaliziralo do 1. aprila, medtem ko bo svetovno okrevanje odvisno od tega, kako uspešno se bodo druge prizadete države spopadle s posledicami virusa. Nekaj pa vsekakor drži: ta dogodek bo imel globalne finančne posledice, ki jih bo čutiti v skoraj vseh panogah gospodarstva. Že v kratkem bodo še posebej prizadeta podjetja v sektorjih, kot so turizem, gostinstvo, zabava in zračni promet, je zapisal Gordan Kožulj na spletni strani Delloita.
Nemški ekonomist Markus Krall opozarja, da bo svetovno gospodarstvo potrebovalo tri do štiri mesece, da se privadi na delovanje, svetovna ekonomija se bo skrčila za do deset odstotkov
Na spletnem portalu Domovina so predstavili videnje nemškega ekonomista Markusa Kralla. Za močan vpliv pandemije na ekonomijo naj bi bili po Krallovem mnenju krivi zlasti trije razlogi. Kot prvo zgrešena monetarna politika, “zombifikacija gospodarstva”, ki jo je povzročila politika ničnih obrestnih mer, in se v praksi odraža v subvencioniranju nerentabilnih podjetij, ki bi v realnih tržnih razmerah morala propasti, ter preveliko državno poseganje v gospodarstvo, zaključuje Markus Krall.
Vpliv koronavirusa na evropsko gospodarstvo nemški ekonomist zato primerja s pojavom bolezni COVID-19 pri ljudeh. Tovrstno virusno obolenje je namreč lahko usodno zlasti, če napade človeka, ki je že sicer šibkega zdravja in boleha za drugimi boleznimi. Glede ekonomskih posledic pandemije koronavirusa Krall ocenjuje, da bodo vlade potrebovale od tri do štiri mesece, da se privadijo na delovanje v novih razmerah, v tem času pa se svetovna ekonomija lahko skrči tudi za deset odstotkov.
Tine Kračun govori o postopni rasti gospodarstva po koncu korona krize
Tine Kračun je predsednik Inštituta za strateške rešitve (ISR) iz Ljubljane. Svoje videnje na ekonomsko prebujanje je zapisal v spletnem mediju Portalplus. Po njegovem mnenju je zaradi velike zdravstvene neznanke v tem trenutku nemogoče napovedovati, kakšen bo padec gospodarstva in kdaj lahko ponovno pričakujemo gospodarsko rast.
Kračun izpostavlja, da če ne bo resnega zdravstvenega odgovora na boj proti virusu v smislu cepiva ali zdravila, bo družbeno in gospodarsko življenje še nekaj časa zelo omejeno. Načrti ponovnega odpiranja gospodarstva bodo verjetno zelo skrbni in bodo predvidevali počasne korake, saj si države že zaradi stroška celotnega zastoja ne bodo dovolile napake, ki bi jih prisilila v ponoven zastoj.
V Združenih državah Amerike januarja beležili še rekorde o nezaposlenosti
Združene države Amerike so beležile rekordno gospodarsko rast v zadnjih letih. Borzni indeksi so rasli v nebo. Brezposelnost je bila na rekordno nizki stopnji. Žal je v dveh tednih smrtonosni virus covid-19 spremenil Združene države Amerike v glavnega bolnika sveta. Zaradi tega so doživeli rekordne padce njihovi borzni indeksi, kot sta DowJones in Nikkei. Poleg tega pa je 3,2 milijona ljudi vložilo zahtevek za nadomestilo za brezposelnost.
Apokaliptični virus ustavil kolesje svetovnega gospodarstva
Nevidni smrtonosni sovražnik, virus covid-19 je spremenil življenje prebivalcev Evrope, Združenih držav Amerike in Azije. Vedno slabše je v državah Srednje in Južne Amerike. Tamkajšnji prebivalci so se znašli v resničnosti, ki je bolj podobna znanstveno-fantastičnemu filmu. Vendar, svetovno gospodarstvo se bo moralo hitro postaviti na stare tirnice, saj je večina podjetij imela zelo stabilne ekonomske in poslovne rezultate.
Veliko panog, ki so bile aktivne skozi celotno leto, sedaj miruje. Prav tu je naloga vseh vlad na svetu, da v prvem planu zavarujejo svoja številna delovna mesta. Prav ohranjena delovna mesta bodo glavni motor zagona svetovnega gospodarstva. To je večina vlad tudi storila. Sedaj, ko se v nekaterih državah situacija umirja, se že pripravljajo na izhodno strategijo. Vendar bo prav to ena izmed ključnih odločitev vseh vlad, saj bo prav ta poteza zaznamovala njihovo uspešno ali neuspešno delovanje v prihodnje.
Luka Perš