Ugibanja o tem, kdo bi utegnil postati naslednik papeža Frančiška, trajajo že kar nekaj časa. Dejansko se pojavljajo ves čas, nekoliko glasnejša so postalaod februarja, ko je papež Frančišek resno zbolel. Z njegovo smrtjo na velikonočni ponedeljek pa je postalo jasno, da bo njegov naslednik postal znan do sredine maja letos.
Nič še ni odločeno
Drugo dejstvo je, da ima tudi geopolitika kaj malo opraviti z volitvami papežev. Geografsko težišče števila katoličanov se kaj rado spreminja. Jasno je, da je to sedaj izven Evrope, ta pa je močno sekularizirana, predvsem njen zahod. Tretje dejstvo je, da je javno objavljanje najverjetnejših kandidatov za papeža, ki je v osnovi rimski škof, eno, medtem ko so realne razmere drugo. Kot pravi pregovor: kdor pride na konklave kot verjetni bodoči papež, se s konklava vrne tak, kot je prišel: kot kardinal. Morda je bilo pred dvajsetimi leti nekoliko drugače, ker so Josepha Ratzingerja, ki se je že nekaj let prej nameraval upokojiti, dokaj hitro označili kot najverjetnejšega naslednika Janeza Pavla II. in je to tudi postal. Leta 2013 pa je bilo drugače, saj je na izvolitev argentinskega kandidata računal le malokdo.
Pred šestim majem volitev papeža ne bo
Potem je treba upoštevati dokaj ustaljeno proceduro ob izpraznitvi apostolskega sedeža. Po umiku Benedikta XVI. je bil čas med dnevom izpraznitve sedeža in začetkom konklava relativno kratek, trajal je samo dvanajst dni, ker je bila izpraznitev napovedana dobra dva tedna prej in so se nanjo lahko tudi pripravili. Pri smrtih papeža pa je za odtenek nekoliko bolj zapleteno, saj je treba najprej opraviti pogrebne slovesnosti, šele nato se začne neposredna priprava na konklave, to so splošna zborovanja kardinalov z diskusijami o stanju Cerkve in potrebah v prihodnosti. V tem času se tudi zberejo kardinali elektorji, torej vsi, ki so mlajši od 80 let na dan papeževe smrti. Sodelovanje na konklavu se šteje kot dolžnost, kar pomeni, da lahko samo resne zdravstvene težave odvežejo kardinala elektorja dolžnosti, da sodeluje na volitvah papeža. Skupaj naj bi na tokratnem konklavu sodelovalo 134 od skupaj 135 kardinalov elektorjev. Med njimi tudi Slovenec (Vinko Bokalič Iglič iz Argentine), dva Hrvata (Josip Bozanić in Vinko Puljić) in prvič tudi beograjski nadškof, sveži kardinal Ladislav Nemet. Število elektorjev sicer presega omejitev, ki je bila postavljena še v času Janeza Pavla II. Začetek konklava je torej pričakovano nekoliko kasnejši od tistega iz leta 2013, vendar se lahko začne takoj, ko bodo v Rimu zbrani vsi elektorji.
Več – TUKAJ.
Gašper Blažič