S francoskih avtobusov so sneli podobe Borata. Muslimane je namreč zmotilo, da je Borat oblečen zgolj v zaščitno masko, nosil prstan z napisom Alah. Jezni lokalci so prek družabnih omrežij obtoževali oblast, da se z omenjenimi plakati žali islam. Transportna družba RATP se je odstranitvi plakatov s svojih avtobusov uprla, medtem ko so vozniki javnega potniškega prometa to gesto podprli.
Sacha Baron Cohen po petnajstih letih posnel nadaljevanje svojega, takrat precej uspešnega, filma v katerem je igral lik po imenu Borat. V prvem delu svojega filma, za katerega so izumili nov izraz “mockumentarec”, je Borat kot kazahstanski novinar s podeželja, spoznaval ameriški način življenja. Koncept je v nadaljevanju filma praktično enak. S svojo zaigrano preproščino in naivnostjo iz ljudi izvabi reakcije, ki so pogosto rasistične, ksenofobne in seksistične – skratka take, ki bi jih nastopajoči verjetno raje obdržali zase. Cohen je v prvem delu lahko zakril svojo pravo identiteto, zdaj pa je seveda že tako prepoznaven, da mu to lahko uspe le še s preoblekami. Tokrat mu pomaga tudi igralka Marija Bakalova, ki javnost lažje prelisiči. V filmu nastopata tudi lik McDonalda Trumpa in Melanije, ki prihaja iz “usrane luknje Slovenije”.
Plakati, ki so krasili francoske avtobuse, so bili promocija novega filma o Boratu. Na njih Borat leži nag, genitalije mu prekriva zaščitna maska, na sebi pa ima tudi sporni prstan, na katerem je napis “Allah”, sicer napisan z arabsko pisavo. Med francoskimi muslimani je ta plakat povzročil veliko jeze, češ da naj bi Boratova podoba, predvsem pa njegov prstan, žalila Islam. Družba RATP, v lasti katere je večina Pariških avtobusov, se je odstranitvi plakatov uprla, avtobusi družbe TICE pa pogosto vozijo po okrožjih kjer je muslimanska skupnost prisotna v večji meri, zato so plakate sneli. Za odstranitev je bilo tudi precej voznikov avtobusov, veliko izmed njih je namreč prav tako muslimanov.
Francija meni, da je norčevanje iz vere oziroma religije del svobode govora, francoski muslimani pa se počutijo kot tarča žalitev, sploh v tem času, ko je že tako prisotna napetost med Francijo in pripadniki muslimanske skupnosti. V pretežno muslimanskih državah so tako potekali številni shodi, na katerih so protestirali proti francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, ki je zagovarjal karikature Mohameda, ki jih je objavil satirični časopis Charlie Hebdo. V mnogih državah so pozvali k bojkotu francoskih izdelkov, karikature pa naj bi bile vsaj deloma tudi povod za teroristične napade, ki smo jim bili žal priča v zadnjem času.
Sara Bertoncelj