Včeraj smo poročali, da so je trgovec z električno energijo GEN-I napovedal precejšnje podražitve cen električne energije. V sporočilu, ki so ga poslali svojim odjemalcem, so krivdo za povišanje cen naprtili vojni v Ukrajini. Prav tako so dvignili cene ostali ponudniki elektrike. Na dvig cen pa se je sedaj odzval še nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki je na Twitterju zapisal, da ni nobenega razloga za napovedano podražitev. Junijska inflacija ni zaman kar 10,4 odstotna, saj vlada ne stori ničesar za upočasnitev rasti cen.
Slovenija je na področju električne energije bolj ali manj samooskrbna. Medtem, ko moramo pogonska goriva uvažati in je možnost reguliranja končne cene omejeno s ceno, ki jih pogonska goriva dosegajo na mednarodnih trgih, kar 85 odstotkov električne energije proizvedemo na domačih tleh. Približno 40 odstotkov elektrike proizvede Jedrska elektrarna Krško, termoelektrarne približno 35 odstotkov, hidroelektrarne pa 25 odstotkov. Preostanek domače proizvodnje dobimo iz alternativnih virov, 15 odstotkov pa, kot že rečeno, uvozimo. Na podlagi teh dejstev se je na spletu vnela burna debata o dejanski upravičenosti dviga elektrike.
Proizvodnja energije je enaka kot pred ukrajinsko krizo
Kako je namreč možno, da podjetje tolikšen dvig električne energije utemeljuje z vojno v Ukrajini, ko pa levji delež električne energije proizvedemo doma. Na to preprosto dejstvo je prvi opozoril profesor ekonomije na ljubljanski ekonomski fakulteti in nekdanji minister za gospodarstvo, ki je na Twitterju zapisal: “Sava teče enako kot prej in Nek obratuje enako kot prej, zato res ni razloga, da se bo podražila manjša tarifa kar za 66%, višja za 34%, enotna pa za 41%.”
Sava teče enako kot prej in Nek obratuje enako kot prej, zato res ni razloga, da se bo podražila manjša tarifa kar za 66%, višja za 34%, enotna pa za 41%. https://t.co/YZUFiQlNJW
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) June 28, 2022
Lahovnik pa še zdaleč ni bil edini, ki se je zgražal nad dvigom cen. Pod njegovo objavo so se kar zvrstili komentarji, ki so nekdanjemu ministru prikimavali. Na primer, uporabnik Ivan Bole je zapisal: “Zdaj je svoboda in lahko v GEN – I svobodno oblikujejo cene, da si bodo svobodno zvišali plače in podeljevali še večje milijonske nagrade.” Božo Ivec je po drugi strani špekuliral, da je na nek način potrebno zbrati denar za lastninjenje v energetiki. “Kako to, da za GEN-I ne velja Lahovnikov zakon? In dvomim, da je GEN-I edini, ki se na drži tega zakona. Kaj dela računsko sodišče? Po moje tega nima v planu,” je zapisal.
V igri je vojno dobičkarstvo
Ekonomist Tilen Majnardi pa je k debati prispeval tako: “Pri Savi je morda malo problema zaradi suše, Mura in Drava imata srednji pretok. Premog iz Velenja preplačujemo po enaki stopnji kot zadnja leta, NEK pa je pred dnevi objavil, da ima dobavo jedrska goriva po fiksnih cenah za vsaj nekaj let. Vojni dobičkarji so očitno v akciji.” Na komentar, da očitno naši proizvajalci električne energije prodajajo doma proizvedeno elektriko na mednarodne trge, s katere jo nato kupujejo, pa je Majnardi odvrnil: “Ideja samozadostnosti ni, da se sklicuješ na cene na borzah, ampak, da tam po potrebi prodajaš presežke in kupuješ v primeru potreb. Ideja državnih investicij v strateško elektro gospodarstvo je, da državi zagotavljaš energijo po cenah, ki omogočajo delovanje infrastrukture.”
Ali bo država reagirala?
Na končno ceno električne energije, ki jo plača uporabnik v gospodinjstvu, vpliva več različnih različnih dejavnikov. Osnovo predstavlja cena (po večini doma proizvedene) električne energije, k tej pa se nato prišteje omrežnino, prispevke, ki jih določi država in trošarino. Cena energije predstavlja približno 39 odstotkov končne cene, prispevki 11 odstotkov, omrežnina 30 odstotkov, trošarina skupaj z DDV pa 20 odstotkov, navajajo na spletni strani Varčujem z energijo. Država ima domala pri vseh sestavnih delih električne energije platno in škarje v svojih rokah. Robert Golob je ob začetku mandata napovedal, da se bo na neki točki lotil tudi cen električne energije, a šele po tem, ko bo naslovil draginjo na področju pogonskih goriv in hrane. Številni si zato zastavljajo vprašanje, ali za poseg na trg elektrike, glede na njegovo preteklost in bajne zaslužke, ki si jih ne na tem trgu ustvaril, za to sploh obstaja volja.
Andrej Žitnik