“V tem primeru Evropska komisija nima nikakršnih naddržavnih pristojnosti. Koga bo država predlagala, je v njeni izključni suvereni pristojnosti. Na Bruslju pa je, da to potrdi ali ne potrdi, ne bi pa ta smel vplivati na samo politiko predloga, koga bo država članica tja poslala,” v zvezi z vse bolj glasnim poročanjem o pritiskih na oblikovanje Evropske komisije, ki naj bi jih izvajala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, poudarja strokovnjak za mednarodno pravo dr. Miha Pogačnik.
S petkom se izteče rok, ko morajo države članice Evropske unije sporočiti ime in priimek kandidata za mesto evropskega komisarja ali evropske komisarke. V sredo se je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen prvič sestala s slovenskim komisarskim kandidatom Tomažem Veselom. Predsednica pa naj bi po neuradnih informacijah Dnevnika premierja Roberta Goloba obvestila, da je naklonjena temu, da bi mesto slovenskega evropskega komisarja še naprej zasedal dosedanji komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. V tem primeru naj bi bila naši državi pripravljena ponuditi celo višji komisarski položaj. Nekateri menijo, da je temu tako, ker je sama zadovoljna z njunim sodelovanjem; uspel naj bi si pridobiti njeno zaupanje v času kriz.
“Ne ocenjujem in ne opredeljujem se do Lenarčiča. Problem je, da če si predsednica Komisije sama izbira komisarja iz države članice, je to še en korak k centralizaciji Unije,” je prepričan profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani in nekdanji minister za razvoj, izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk, ki meni, da si vlada suverene države česa takega ne bi smela dovoliti.
Predsednica Evropske komisije se ne bi smela vmešavati
V zvezi s poročanjem o pritiskih smo se za stališče obrnili na mednarodnega pravnika dr. Miho Pogačnika, ki nam je uvodoma pojasnil, da so države članice Evropske unije tiste, ki predlagajo kandidate za Evropsko komisijo. “Če država članica meni, da nek kandidat ustreza, potem to plasira v Bruselj, kjer so kandidati tudi zaslišani in potem potrjeni ali nepotrjeni.” Vsaka država ima po njegovih besedah pravico do komisarja in tukaj se predsednica Evropske komisije ne bi smela vmešavati in posredno vplivati na suvereno odločitev države članice, ne glede na to, kdo so ti gospodje ali gospe.
“Če se država odloči, da bo nekoga predlagala, potem se sproži uradni postopek in se komisarja skozi ta postopek vodi. Ne vem, kako je to formulirala, ampak če je samo rekla, da je zadovoljna z gospodom Lenarčičem, potem je to ena stvar, če je pa bilo to formulirano drugače, je pa to druga stvar,” je Pogačnik poudaril v nadaljevanju in dodal, da dokler ni neke direktne formulacije, ki bi lahko nakazovala na pritiske, to težko komentira. “Če bi bilo res, kot se nekako nakazuje, potem je tu gotovo prisoten nek vpliv Komisije na državo članico. Saj to ni prvič in tudi ne samo v tem primeru. Dejstvo je, da se Komisija obnaša kot centralna oblast neke federacije, kar Evropska unija ni,” pojasnjuje.
Politico je poročal, da je von der Leynova pritiskala na nekatere manjše države članice, da bi kandidata zamenjale s kandidatko; o ženski kandidatki naj bi govorila tudi z našo vlado. Kot je znano, si predsednica Evropske komisije prizadeva za to, da bi dosegla spolno uravnoteženo sestavo Evropske komisije, česar pa, kot kaže, države članice v glavnem ne upoštevajo pri svojih predlogih. Pogačnika smo povprašali, kaj si misli o njenih naporih in ali je to nek poglavitni kriterij, ki bi prispeval k učinkovitemu delu Evropske komisije. Uvodoma je Pogačnik pojasnil, da spola nista enaka, ker eden od njiju lahko rojeva, drugi pa ne. “Spola sta dva, nista enaka, sta pa enakopravna in pomembno je, da je ženskam zagotovljeno enakopravno nastopanje,” je izpostavil in dodal, da imamo sicer kar nekaj komisark v Komisiji. “Jaz tukaj problema ne vidim. Zaradi mene so lahko vse komisarke ženske, če bodo izpolnjevale tisto nalogo, za katero so plasirane in če bo Komisija učinkovita. Ampak tisto, kar je zaskrbljujoče, pa je to, da Komisija v bistvu poskuša pritiskati na manj suverene države z nekimi svojimi vizijami,” je izpostavil.
Države niso tukaj zato, da bi ugajale Komisiji
Po besedah Pogačnika je potrebno zavedanje, da države niso tukaj zato, da bi ugajale Komisiji, ampak je Komisija tukaj zato, da servisira države. “Mislim, da je ključno sporočilo, da je Evropska unija mednarodna organizacija, ki ima seveda svoje naddržavne pristojnosti, ampak v tem primeru Komisija nima nikakršnih naddržavnih pristojnosti. Koga bo država predlagala, je v njeni izključni suvereni pristojnosti. Na Bruslju pa je, da to potrdi ali ne potrdi, ne bi pa ta smel vplivati na samo politiko predloga, koga bo država članica tja poslala.”
Kot pravi, se Evropska komisija danes obnaša čedalje bolj federalistično in čedalje bolj suvereno nastopa proti državam članicam. “Države pa različno nastopajo proti Evropski komisiji, kolikor ima kdo v hlačah. Ponekod se sprašujejo, kaj je nacionalni interes, ponekod pa se sprašujejo, kaj Bruselj želi, Bruselj hoče, Bruselj pričakuje,” izpostavlja in dodaja, da se slednje dogaja, ker je doma najlažje prodati neko zgodbo tako, da prepričaš volivca v to, da Evropska unija nekaj zahteva, s čimer odgovornost preneseš na Bruselj in narediš to, kar Bruselj želi, kaj pa je dobro za državo, pa te ne zanima.
Čedalje bolj suvereno obnašanje integracije po njegovem ni napačno, če je to v smislu učinkovitosti, ne zdi pa se mu dobro, da se ta obnaša suvereno proti suverenim državam članicam. “Ker te države članice so ustanovile Evropsko unijo in jo lahko tudi razpustijo, lahko iz nje izstopijo, lahko ukinejo Komisijo, lahko ukinejo mednarodno organizacijo in nad državo pač ni nikogar,” je še opozoril v zaključku in dodal, da je potrebno vedeti, da smo na Evropsko unijo prenesli samo toliko suverenih pooblastil, kolikor je potrebno, da ta Unija funkcionira. To pa je, med drugim, zapisano tudi v 3a. členu slovenske Ustave.
Ž. N.