V zadnjih letih iz Evrope prihajajo številne tragične zgodbe, v katere so vpleteni migranti, saj se ti kljub upom nekaterih vznesenih evropskih voditeljev niso uspešno integrirali. To seveda ni nič čudnega, glede na to, da migranti sploh ne kažejo interesa za integracijo v evropsko družbo. Raje ohranjajo svojo kulturo in jezik, s tem pa očitno nimajo problema niti v občinskem glasilu župana Zorana Jankovića, kjer so se razpisali o obisku v azilnem domu na Viču.
Pri tem so uvodoma spomnili na novico izpred dveh let o somalijski migrantki Firdews, za katero se je sprva mislilo, da v Ratečah berači, pozneje se je izkazalo, da ima porodne popadke. Ob pomoči Jeseničanov je rodila deklico Sabreen, a se, čeprav v Sloveniji biva že dve leti, še vedno ni dodobra naučila slovenščine in angleščine.
Za Jankovićevo glasilo je povedala, da si ne želi zapustiti Slovenije in da se želi preizkusiti v vlogi kuharice. Čeprav se slovenščine uči s polžjo hitrostjo, pa je pred časom že pridobila status prosilke za mednarodni azil. Trenutno čaka na potrebno dokumentacijo, ki ji bo omogočila selitev v integracijsko hišo. Poleg tega pa ji bo društvo Odnos pomagalo pri iskanju osebnega zdravnika, odprtju transakcijskega računa, pri pogovorih na centru za socialno delo in na zavodu za zaposlovanje.
Še vedno potrebuje prevajalca
Sicer je res, da Firdews ob prihodu v Slovenijo sploh ni vedela, kje je, prav tako pa ni znala ne brati ne pisati, a glede na to, da je v državi že dve leti, bi človek pričakoval večjo integracijo. Očitno pa je, da ji je življenje v Sloveniji pisano na kožo, saj znamo poskrbeti za blagostanje migrantov. Celo njen prevajalec Hussein Mohamed Hasan, ki prav tako prihaja iz Somalije, priznava, da si želi ostati v naši domovini, saj mu je prijetno bivati v dodeljenem domu, prav tako pa uživa v vrtnarjenju. Mimogrede, tudi omenjeni prevajalec je prišel v Slovenijo kot eden od številnih migrantov z migrantskim valom – peš preko Turčije in Grčije. Kot je razbrati iz konteksta, je tudi on nastanjen v luksuznem azilnem domu na Viču, kjer imajo na voljo ne le raznovrstne obroke, temveč tudi lasten fitnes s sodobnimi fitnes napravami:
Ljubljana, azilni dom na Viču (Foto: STA)
V glasilu so pozornost prav tako namenili opisovanju postopka, ki prične teči potem, ko migrant na meji ali na policiji zaprosi za mednarodno zaščito. Najprej se namreč vzame izjavo, ugotavlja istovetnost in nato javi prihod v azilni dom. Nato sledita nastanitev v sprejemnih prostorih in pregled in lahko se začne sprejemni postopek. Izpostavljena je problematika pomanjkanja zdravnikov, ki so nujni za opravljanje zdravniškega pregleda. Na voljo so namreč trije zdravniki, ki so sicer zaposleni na urgenci, da opravijo pregled krvi, garij in uši. Ob tem pa je izpostavljeno, da naj bi bilo tudi veliko sladkornih bolnikov, ki se borijo s pomanjkanjem zdravil. “Po poti premalo pijejo, vroče je. Pozimi je bilo veliko ozeblin, prihajali so premočeni. Odpre omare z zdravili: ‘Večina je takih, ki jih lahko dobimo brez recepta. V času begunskega vala smo bili povezani z Zdravniki brez meja in smo dobili veliko zdravil. Tiste na recept gredo sami dvignit v lekarno’,” je še mogoče prebrati v glasilu.
Niso navdušeni nad starinskimi oblačili
Ko je tema prišla na donacijo oblačil, so v azilnem domu poudarili, da med migranti niso dobrodošle starinske obleke, saj se radi oblačijo v enaka oblačila kot mi. Iz tega razloga se jim preko javnih naročil kupuje oblačila, poleg rednih obrokov pa se jim od časa do časa omogoči prehranjevanje s hrano, ki jo sicer jedo doma. V domu imajo velik vrtec, nekaj pa je nevladnih organizacij, ki imajo v prostorih azilnega doma pravnoinformacijsko pisarno, sobo za psihosocialno pomoč in pogovore.
Omenjeni članek v Jankovićevem glasilu bivanje migrantov v Sloveniji opisuje kot nekaj pozitivnega, zaslediti namreč ni nikakršne kritike, da migrantka, ki že kar dve leti biva v Sloveniji, ne zna kaj več kot le nekaj besed in še vedno potrebuje prevajalca. Dejstvo je, da jim naša država nudi ogromno glede na to, da gre v večini za migrante, ki si želijo brezskrbnega življenja v Sloveniji. Očitno pa jim naše gostoljubje ne zadostuje, saj si želijo jesti domačo hrano, se oblačiti po najnovejših smernicah in se brezplačno zdraviti, in to vse na račun slovenskih davkoplačevalk in davkoplačevalcev.
H. M.