Medtem ko se je nekdanji nadzornik Nove kreditne banke Maribor in delni lastnik Pom-Investa Ivan Vizjak vendarle pojavil pred preiskovalno komisijo, pa drugi nadzornik banke in prvo ime Aktive Darko Horvat vabila na zaslišanje ni niti prevzel.
“Zgodovina je kar velika in v življenju sem delal kar nekaj, če sem prišel do penzije, kajne,” je uvodoma članom in članici preiskovalne komisije o zlorabah v slovenskem bančnem sistemu dejal Ivan Vizjak. Kot član nadzornega sveta Nove kreditne banke Maribor (NKBM) je prejemal sejnino v višini 270 evrov, je tudi razkril. Zanimivo pa je, da se Vizjak ni spomnil, kdaj je zapustil mesto v nadzornem svetu, bolje rečeno, kdaj je bil odpoklican. Pravilen datum mu je povedal šele predsednik preiskovalne komisije dr. Anže Logar, Vizjak pa se je v datumu svojega odhoda zmotil za skoraj leto dni.
“Smo kupili, malo polikali in prodali.”
Medtem ko je Vizjak sedel v nadzornem svetu NKBM, je bil finančni holding Pom-Invest s svojimi povezanimi družbami takoj za državo drugi največji lastnik banke. Vizjak je povedal, da je bil njegov “centralni cilj” vseskozi, da bo banka delovala dobro in se razvijala, vse druge dejavnosti s finančnim holdingom pa da so bile manj pomembne. “Smo kupili, malo polikali in prodali,” je dejavnosti Pom-Investa opisal Vizjak. In če se morda sprašujete, ali je finančni holding dobil kakšen ugoden kredit od banke, je odgovor, seveda, na dlani – dobil ga je. Pom-Invest in z njim povezane družbe so od NKBM dobile več posojil, in sicer v skupni vrednosti skoraj 10 milijonov evrov, po stečaju pa so slabe terjatve pristale na DUTB; globoko luknjo v banki smo, seveda, pokrili davkoplačevalci. Vizjaku se ni zdelo prav nič narobe, da NKBM družb, ki so bile povezane s Pom-Investom – Rig, Pomhold, Vizfin, ni vodila kot povezane družbe.
Kljub temu pa se Vizjak prav nič ne čuti odgovornega za bančno luknjo. “Niti slučajno,” je odgovoril predsedniku preiskovalne komisije. Tudi sicer se Vizjaku zdi “neumnost”, da bi bili člani nadzornih svetov odgovorni za slabe kredite. Dr. Anže Logar je razkril, da je Pom-Invest isti dan, ko je Vizjak postal član nadzornega sveta NKBM, dobil kredit v višini milijon evrov in to z nižjo obrestno mero in nižjimi stroški. “Je to naključje?” je zanimalo predsednika preiskovalne komisije, Vizjak pa je odgovoril: “Čisto naključje, to prvič slišim.”
Vizjak je tudi sprva trdil, da se je na sejah nadzornega sveta banke vedno izločil, ko je šlo za glasovanje o kreditih Pom-Investa in z njim povezanih družb, vendar mu je dr. Logar predočil dokaze, ki so govorili drugače. “Se ne spomnim,” je vse, kar je lahko dodal Vizjak. Prav tako se ni spomnil nobenega posameznika, ki bi ga obiskoval ali mu podajal predloge za prevzeme ali prodaje različnih družb.
Pom-Invest v zadnjem obdobju svojega obstoja ni plačeval niti glavnice niti obresti za kredite, ki jih je najel pri NKBM, kljub temu pa je Vizjak še vedno sedel v nadzornem svetu banke. Še več, čeprav je bila praksa, da je banka ob takšnem neizpolnjevanju obveznosti blokirala račun kreditojemalcu, tega pri Pom-Investu ni storila.
Pred komisijo bi moral pričati tudi Darko Horvat, ki je v nadzornem svetu NKBM sedel od konca leta 1998 do sredine leta 2012, bil pa je tudi solastnik banke in vsem dobro poznanega poslovnega sistema Aktiva. Kot je na seji povedal predsednik preiskovalne komisije dr. Logar, Horvat sploh ni dvignil vabila na zaslišanje, o nadaljnjih korakih komisije v zvezi s Horvatom pa so člani in članica govorili v nadaljevanju seje za zaprtimi vrati.
Kaj bo povedal Miro Cerar?
Nova zaslišanja sledijo že jutri, 5. marca, ob 13. uri, ko bosta pričala nekdanji finančni minister Janez Šušteršič in sedanji predsednik vlade dr. Miro Cerar. Janez Šušteršič je mesto ministra za finance zasedal v drugi vladi Janeza Janše leta 2012, katere mandat je bil po letu dni prekinjen zaradi zloglasnega poročila Komisije za preprečevanje korupcije. Šušteršič je bil v preteklosti direktor Urada vlade za makroekonomske analize in razvoj, podpredsednik in eden izmed ustanoviteljev stranke Državljanska lista, danes pa za Nemško družbo za mednarodno sodelovanje svetuje kosovskemu ministru za finance. Glede NLB je v enem izmed intervjujev v preteklosti dejal, da bi bilo za državo bolje, če bi največjo banko poslali v likvidacijo in da bi to moral storiti že minister Križanič v času vlade Boruta Pahorja, ali pa on sam. Vendar je bil proti takšni rešitvi takratni guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, zato tega nihče ni mogel storiti. “Potem pa se je slika obrnila. Dobili smo guvernerja, ki bi bil o likvidaciji verjetno pripravljen vsaj razmišljati, a na drugi strani vlado, ki na to zagotovo ne bi pristala,” pa je Šušteršič razmišljal o vladi Alenke Bratušek.
Nova zaslišanja sledijo že jutri, 5. marca, ob 13. uri, ko bosta pričala nekdanji finančni minister Janez Šušteršič in sedanji predsednik vlade dr. Miro Cerar. Janez Šušteršič je mesto ministra za finance zasedal v drugi vladi Janeza Janše leta 2012, katere mandat je bil po letu dni prekinjen zaradi zloglasnega poročila Komisije za preprečevanje korupcije. Šušteršič je bil v preteklosti direktor Urada vlade za makroekonomske analize in razvoj, podpredsednik in eden izmed ustanoviteljev stranke Državljanska lista, danes pa za Nemško družbo za mednarodno sodelovanje svetuje kosovskemu ministru za finance. Glede NLB je v enem izmed intervjujev v preteklosti dejal, da bi bilo za državo bolje, če bi največjo banko poslali v likvidacijo in da bi to moral storiti že minister Križanič v času vlade Boruta Pahorja, ali pa on sam. Vendar je bil proti takšni rešitvi takratni guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, zato tega nihče ni mogel storiti. “Potem pa se je slika obrnila. Dobili smo guvernerja, ki bi bil o likvidaciji verjetno pripravljen vsaj razmišljati, a na drugi strani vlado, ki na to zagotovo ne bi pristala,” pa je Šušteršič razmišljal o vladi Alenke Bratušek.
Po zaslišanju Šušteršiča pa bo imel sedanji predsednik vlade dr. Miro Cerar priložnost, da predstavi konkretne ukrepe in rezultate svoje vlade glede odkrivanja in kaznovanja odgovornih za že drugo sanacijo bančnega sistema v zgodovini samostojne Slovenije. Koliko “banksterjev” je bilo do danes, po skoraj petih letih, odkar smo davkoplačevalci pokrili 5 milijard globoko bančno luknjo, že obsojenih in sedi v zaporih?
(članek prvotno objavljen na Sds.si)