“Oba spola sta enakopravna, nikakor pa ne enaka. Če bi bila, vas na tej sliki in sicer ne bi bilo. Ne delajte zmede po Balkanu,” se je Janša odzval na zapis Fajonove. Ta je namreč poudarila pomen “enakosti”, ne pa “enakopravnosti” spolov. Še en fajonizem, še ena všečna in napačno rabljena parola.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je sicer zapisala: “Navdihujoče druženje z ženskimi voditeljicami v Srbiji: Tanja Miščević, ministrica za evropske zadeve, Maja Gojković, ministrica za kulturo, & Brankica Janković, pooblaščenka za enakost. Govorile smo o EU prihodnosti Srbije, kulturnem sodelovanju med državama & pomenu enakosti spolov.” Težko je najti resnični navdih v protislovjih. Sicer pa le-ta za aktualne politične vrhove niso nič kaj neobičajnega. Imamo denimo predsednico republike, ki ima “leve vrednote” in vozi Rolls-Royca, pa pustimo to …
Osredotočimo se na “enakopravnost” in “enakost”. Prvo pomeni enaka izhodišča, drugo pa enakost končnih rezultatov (plač itd.) ne glede na delavnost, sposobnost itd. Gre za način razmišljanja, da se določenim bolj uspešnim skupinam ljudi, posameznikom, po možnosti odtegne možnost za napredovanje, kariero, izobraževanje … Na primer z namenom zapolnitve določenih kvot. Cilj je enako število pripadnikov določenega spola, etnije, rase itd. v nekem sistemu, inštituciji, čeprav za to trpi kakovost kadra, ki se po takšnem principu znajde v tem sistemu, inštituciji.
Še drugače: Bi želeli imeti kot študent na (poljubni) fakulteti najboljše profesorje? Ali pa vam je bolj pomembno to, da so “zapolnjene spolne kvote” in je uravnoteženo število moških, žensk itd. Verjetno, da najboljše profesorje, ne glede na spol. Od tega je namreč odvisna vaša bodočnost, kariera. Spomnimo še: pred dnevi je Fajonova v svojem slogu leporečja/praznorečja izjavila, da smo “v prvih šestih mesecih Vlade RS Slovenijo vrnili med prijateljice pravne države.” Kako je Slovenija lahko “prijateljica pravne države”, če pa politične vrhove (mesto premierja in predsednice) zasedajo moralno oporečne osebe?
Še kratek slovarček za boljše razumevanje besede fajonizem. Zmago Jelinčič Plemeniti: “Predlagam, da se v SSKJ uvede nov izraz FAJONIZEM kot protiutež “janšizmu” oziroma termin, ki označuje levo politično opcijo, s pomenom nekonsistentnosti, blebetanja, brezpomenske razprave zgolj za časovno ali pisno polnjenje dodeljenega časa ali prostora.” Novinarka Ljerka Bizilj: “Fajonizem s predhodniki bremeni precej neučinkovito sprejemanje odločitev, veliko leporečja, neprestano obsojanje drugih in ne ponuja veliko dobrih rešitev.” Poanto imajo tudi besede novinarja Nenada Glücksa: “Kako je Tanja Fajon znotraj votla in zunaj prazna”.
Domen Mezeg