To so pogrešani v Sloveniji

Datum:

V Sloveniji je ta čas pogrešanih 231 oseb. To je uradni statistični podatek, ki nam ga je posredovala policija. Za njim pa so zgodbe ljudi in njihovih bližnjih. Vzroki za pogrešane osebe so raznoliki in odvisni od različnih dejavnikov. Otroci med igro zaspijo na skritem kraju, mladi se gredo uporništvo, starejše daje demenca in zatavajo.

Ena zadnjih dobrih novic, ki smo jo brali te dni, je, da so našli pogrešanega 39-letnika iz Poljanske doline, ki se ni vrnil z Blegoša. Poškodovanega so s helikopterjem odpeljali v bolnišnico. Ob lastniku so našli tudi njegovega psa. Mnogi pogrešani pa nimajo takšne sreče − ali jih policija najde mrtve ali pa jih sploh ne najde.

Vzroki, da so ljudje pogrešani
Policijo smo vprašali, kaj so vzroki za pogrešane osebe. Kot pravijo, so ti raznoliki in odvisni od različnih dejavnikov. “Eden od njih je lahko tudi starost. Majhni otroci lahko med igro zaspijo na skritem mestu in jih starši ne najdejo. Mladi gredo večinoma od doma zaradi uporništva, avanturizma, neuspeha v šoli, nerazumevanja v družini ali šoli, tudi zaradi nepriznavanja med njihovimi vrstniki. Starejše osebe so lahko kje obnemogle ali zašle, se izgubile zaradi starostnih bolezni,” navaja policija. “Kar nekaj pogrešanih oseb letno je iz različnih ustanov, tako starostnih kot zdravstvenih. Nekaj odstotkov pogrešanih oseb letno pa je doživelo kakšno nesrečo, napravilo samomor, doživelo nenadno smrt ali pa celo postalo žrtev kaznivega dejanja.” Policija pa, kot pravi, ne more “nikoli izključiti kakšnega posameznega primera ‘filmskega’ vzroka, kot je želja po pridobitvi nove identitete ali novega življenjskega okolja“. “Kot zanimivost lahko izpostavimo, da smo že obravnavali primer, ko se je dvajsetletnik odpravil na vožnjo s kolesom okoli domačega prebivališča, nato pa se je v hipu odločil in se napotil proti Trstu, kjer je kasneje iskal službo. Tega ni javil staršem, zato so ti prijavili, da ga pogrešajo.

Kaj povedo, ko jih najdejo
Kaj vam te osebe povejo, ko jih najdejo?” smo vprašali policijo. “V večini primerov pogrešani povedo pravi vzrok in razlog za svoj odhod od doma oziroma izginotje. Obravnavamo pa tudi posamezne primere, ko se pogrešana oseba sploh noče pogovarjati z nami. Če v konkretnem primeru ni suma kaznivega dejanja, ne vztrajamo pri pojasnitvi izginotja in spoštujemo človekovo zasebnost. Seveda pa vztrajamo pri pojasnitvi razloga izginotja v primerih, ko so pogrešani otroci in mladoletne osebe, predvsem z namenom njihove nadaljnje zaščite. V postopkih z njimi vedno ravnamo po načelu, da je treba v prvi vrsti skrbeti za korist otroka,” so nam razložili in dodali, da “svojci pogrešane osebe marsikdaj tudi povsem drugače razlagajo motive in vzroke za odhod, ker se s tem skušajo razbremeniti morebitne krivde za izginotje bližnjega“.

Skrivnostni “bohinjski trikotnik”
Na spletni strani policije je objavljen seznam (le) 86 pogrešanih oseb, njihove fotografije in osnovni podatki. Najstarejša oseba, ki jo pogrešajo, je Franc Seliškar (1947) iz Podolševe, ki ga pogrešajo že od 19. maja 1969. Od 28. maja 1982 pa pogrešajo Džovano Rodič (1962). Naslednja oseba, ki je na seznamu pogrešanih, je Wolfgang Blayberg (1923) iz Velike Britanije. Pogrešan je že od 27. julija 1984 in je eden tistih, ki so izginili v zloglasnem “bohinjskem trikotniku”, ki se razteza na 40 kvadratnih kilometrih okoli Bohinjskega jezera (ime je dobil po znanem bermudskem trikotniku).

Pogrešani v bohinjskem trikotniku.

Po letu 1984 je namreč tu izginilo kar sedem ljudi, med njimi slikar Hubert Schara, prej omenjeni angleški turist Wolfgang Blayberg, domačin Branko Cesar (1955), britanski duhovnik David Fox (1956) in pohodnik Gregor Pavšič (1973). Avgusta 2016 pa se je v tem misterioznem trikotniku izgubil tudi Aleš Komac (1962) iz Kočevja, ki se je takrat s svojim psom odpravil s Pokljuke proti Triglavu. Le nekaj dni za tem se je v teh krajih izgubila vsaka sled za nemškim državljanom Ilyo Kozlovskym (1989), ki je bil nastanjen na Bledu in se je po vsej verjetnosti po isti poti odpravil proti Triglavu. Od takrat, ko so ju nazadnje videli, so se za njima zabrisale vse sledi, nihče ju ni videl, nihče nič našel, nihče nič sporočil policiji. Videti je, kot bi se, oba izkušena planinca, dobesedno udrla v zemljo kot že mnogi pred njima. Ljudsko izročilo govori celo o peklenskih jagah in koledarskih kvatrah, ki jemljejo ljudi in jih nikoli več ne vrnejo.

Maja je imela enajst let
“16. 5. 1986 je okoli 18. ure neznano kam od doma na Kuzmičevi ulici št. 5 v Ljubljani odšla Maja Vojvoda, stara 11 let, takrat učenka 5. razreda osnovne šole. Takoj po prejetem obvestilu o pogrešanem otroku so bile aktivirane vse razpoložljive policijske patrulje, takoj je bil podan razpis iskanja po Republiki Sloveniji kot tudi za vse mejne prehode. Pogrešana je bila ob odhodu od doma oblečena v svetlo modro bluzo s kratkimi rokavi, svetlo modre žametne hlače in obuta v športne copate znamke Adidas. Podan je bil osebni opis: deklica je bila v času izginotja visoka okoli 130 cm, vitke postave, svetlih kostanjevih las, zelenih oči. Glede na okoliščine izginotja, ki je bilo nenadno in nepričakovano, je policija takoj začela intenzivno zbirati obvestila, predvsem so ugotavljali podatke o njenem zadrževanju v zadnjih dneh in času tik pred izginotjem.

Maja Vojvoda

Pogrešana Maja Vojvoda je bila na dan izginotja, tj. v petek, 16. 5. 1986, v dopoldanskem času v šoli. Po končanem pouku se je vrnila domov, kjer se je v stanovanju igrala z eno od sošolk, nato je Maja odšla v vrtec po pet let starega bratca. Maja je po 15. uri odšla po bratca, s katerim sta se vrnila domov, kjer sta nekaj časa gledala televizijo. V popoldanskem času sta Maja in njen bratec odšla pred stanovanjski blok oziroma je Maja ostala v bloku, kjer se je igrala s prijatelji, bratec pa je odšel na igrišče, kjer je bil v družbi svojega vrstnika in vrstnikove mame. Majin oče je bil tega dne vpoklican v rezervno sestavo JLA na vojaške vaje. Na dan izginotja se je vrnil domov okoli 17.30, ko je na dvorišču opazil svojega sina, s katerim sta odšla v stanovanje. Po izjavi očeta je Majo slišal med igro z vrstniki v samem stanovanjskem bloku, vendar ji ni naznanil, da je prišel domov in da sta z bratcem v stanovanju. Okoli 18. ure je Maja opazila, da bratca ni več na igrišču, zato je takoj odšla iz bloka in se napotila iskat bratca. Po izhodu iz stanovanjskega bloka je bila Maja Vojvoda še videna, ko je s hitro hojo hodila proti trgovskemu centru Astra, nato pa se je za njo izgubila vsaka sled.

Po izginotju je policija opravila vrsto iskalnih akcij. Pregledana so bila območja več krajevnih skupnosti na območju Bežigrada, več stolpnic, kletnih prostorov, jaškov, zaklonišč, dvigal, kanalizacije in podobnih mest. V prvih dneh se je pojavljalo ogromno anonimnih klicev o različnih območjih, kjer naj bi bila pogrešana videna, prav tako se je javljalo veliko število radiostezistov, ki so ponujali informacije o svojem videnju primera izginotja. Tudi na podlagi teh informacij je bilo na različnih območjih Republike Slovenije opravljenih več iskalnih akcij, ki pa so bile neuspešne. Policija je izginotje Maje Vojvoda preiskovala tudi v smeri, da je pogrešana postala žrtev kaznivega dejanja. V tistem času je bilo preverjeno veliko število oseb, ki so bile pred tem osumljene različnih kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti v primeru, ko so bile žrtve mlajša dekleta ali otroci. Opravljeno je bilo tudi večje število poligrafskih testiranj, vse skupaj pa ni dalo pozitivnih rezultatov, ki bi pripomogli k razjasnitvi okoliščin izginotja Maje Vojvoda,” je pred časom pojasnila Maja Ciperle Adlešič, predstavnica Policijske uprave Ljubljana za odnose z javnostmi. Maja Vojvoda bi 8. novembra letos praznovala 46. rojstni dan.

Ga je ubila mafija?
Pred petimi leti in pol so za takrat 36-letnim voznikom tovornjaka Boštjanom Malnarjem izginile vse sledi. V primeru pogrešanega voznika je znano le, da se je 7. julija 2014 zvečer ustavil na italijanskem avtocestnem počivališču Fiano Romano, od koder je bilo le še 40 minut vožnje do cilja. Iz Slovenije je takrat v Italijo peljal generično viagro slovenskega proizvajalca v ampulah in več palet mleka. Po njegovem izginotju so v bližini Neaplja našli prikolico, ki jo je s tovornjakom znamke Scania vozil pogrešani. Policisti so pozneje na povsem drugem koncu neapeljskega predmestja, v Noli, našli njegov zažgani tovornjak. Kot so takrat pisali mediji, so v prvih dneh po izginotju njegovi prijatelji pripovedovali, da v ozadju Malnarjevega izginotja ni drugega, kot da stoji za tem mafijska združba. Po eni od teorij naj bi bil eden od njihovih članov s pomočjo dobro obveščenih virov dobil informacijo, da Malnar vozi draga zdravila, in mu začel po prihodu v Italijo slediti.

Boštjan Malnar

Ko so se začeli ponoči smukati okoli njegove prikolice, prirejene v hladilno komoro, in jo začeli odpirati, je to morda slišal šofer in jih hotel ustaviti. “Mogoče se je preveč upiral in je dobil močan udarec in so bile poškodbe prehude,” je, ko smo nekaj dni po izginotju pisali o tem, dejal eden od sogovorcev. Dodal je, da v Italiji “ni stalna praksa”, da bi kriminalci tako kruto obračunali z voznikom tovornjaka, bolj običajno je, da človeka odpeljejo na kakšen samoten kraj ali v zapuščeno skladišče, čez nekaj dni pa se oglasi domačim. A to se na žalost v Malnarjevem primeru še ni zgodilo.

Izginil brez sledu
Skrivnostno izginotje 29-letnega Slavka Đorđevića je po sedemnajstih letih še vedno nepojasnjeno. Policija primer obravnava kot pogrešano osebo, za katero obstaja sum, da je bila žrtev kaznivega dejanja. Slavko Đorđević je odšel od doma v soboto, 14. junija 2003, po tem času pa ga ni videl nihče več. Njegovo nenadno izginotje je povzročilo vznemirjenje med znanci in prijatelji, ki niso verjeli nekaterim namigom, da se je prostovoljno umaknil. Glede na to, da so ga povezovali s črnogorsko kriminalno združbo, ki je po navedbah policije delovala v Ljubljani, so dogodek mnogi pripisali še enemu medsebojnemu obračunu v podzemlju. Tri mesece po izginotju Đorđevića je v ljubljanskem hotelu Lev pod streli padel njegov prijatelj Mišo Vujičić, ki naj bi bil po umoru Veselina Jovovića – Vesa leta 1998 zavladal ljubljanskemu podzemlju.

Slavko Đorđević

Išče jo celo Interpol
Ena od zadnjih pogrešanih oseb na seznamu policije je Alma Novljan (1956), ki je izginila 25. junija lani. Spomnimo, da je dva meseca po njenem izginotju na hrvaškem otoku Mljet, kjer naj bi bila izginila med sprehodom z možem in s skrivnostnim Nemcem, ki ga je omenjal njen mož Janez Novljan, postala spet v središču pozornosti. Videli naj bi jo bili namreč na območju Ljubljane. Iskati jo je začel celo Interpol. Alma Novljan je 100-odstotna lastnica podjetja Kemplast, kemični izdelki in predelava plastičnih mas, d. o. o., iz Domžal.

Alma Novljan

Petra Janša

Sorodno

Zadnji prispevki

Proteste vodijo oboževalci največjih množičnih morilcev vseh časov

Zgledu prohamasovskih protestnikov v ZDA zdaj sledijo tudi študentje...

Pijani Albanec prevažal 27 Turkov

Postojnski policisti so v četrtek v Petelinjah ustavili tovornjak,...