Palestinsko vprašanje skregalo Fajonovo in Goloba

Datum:

Slovensko priznanje Palestine je postalo svojevrstna predvolilna tematika, s katero leve stranke vabijo svoj bazen volivcev, ki prisegajo na jugoslovansko politiko “neuvrščenih”. Zdaj vsem na očeh poteka javni boj med glavnima akterjema – Gibanjem Svoboda in Socialnimi Demokrati (oz. pravzaprav med Robertom Golobom in Tanjo Fajon) o tem, kdo je bolj zaslužen za to, da se prizna teroristično Palestino in zakaj Golob proces zavira. 

Uroš Esih, Delov (nekoč Večerov) novinar, ki velja za nekakšen glas skrajno levega političnega glasu v medijski sceni, je na socialnem omrežju zapisal, da je (skrajni) Mladi forum stranke SD povedal to, česar ne more povedati Tanja Fajon, češ da “kljub večmesečnemu sodelovanju MZEZ z drugimi evropskimi državami, ki je rezultiralo v odločitvi, da bomo Palestino priznali skupaj, se je premier Golob enostransko odločil in to trdo delo povozil.”

V Mladem forumu trdijo, da bi Golob Palestino priznal po evropskih volitvah, neodvisno od Malte in Španije, iz oportunizma, saj če bi Palestino priznali skupaj, bi bila to zmaga za evropsko skupino S&D (katere članici vodita špansko in malteško) in posledično za zunanjo ministrico Tanjo Fajon (ki je za priznanje tudi mnogo bolj zaslužna kot premier), ne pa za Goloba in njegov Renew Europe.

Predsednik Mladega foruma SD Luka Goršek (Vir: STA)

Vojna za evropske volitve oz. borba za skrajne volivce

Gre torej za nekakšno “vojno” med Robertom Golobom in Tanjo Fajon, kdo bo zaradi priznanja več pridobil, kjer v SD špekulirajo, da si Golob obeta politične točke zaradi priznanja teroristične Palestine. Fajonova, čeprav je imela “tehtnejše” razloge za priznanje, se je naposled le uklonila Golobu, saj si medijskega spora v tej, za levico pomembni, a Slovence povsem nepomembni zgodbi, ni smela privoščiti.

Kdo si sploh želi biti v družbi države, kjer vlada mafija in razstreljuje novinarje ali države, kjer bi socialistični predsednik vade privolil v nacionalni razkroj svoje države s strani separatistov, le zato, da bi ostal na oblasti. Malta in Španija nista vzor. Da, ne gre za “usklajevanje z drugimi evropskimi državami” (Irske in Norveške ni več v tej zgodbi), ampak za še dve skrajno levi vladi, ki bi za obstanek na oblasti naredili vse.

S Palestino so pokazali prave barve

S Palestino je skupina politikov koalicije oz. to, kar je od koalicije še ostalo, pokazala, kaj ji je res pomembno – skrajno levi populizem, ugajanje najbolj “jugoslovanskemu” delu volilnega telesa in manko resnične vsebine, ki bodo na Slovence resnično vplivale. Glavne teme, kot je pri tej koaliciji že v navadi, niso resnične teme: vedno slabša gospodarska konkurenčnost Slovenije, škoda, ki jo bodo navadni državljani utrpeli zaradi zelenega prehoda, slaba demografska slika, težave migracij. To niso teme, kjer leva koalicija vidi potencial za privabljanje volivcev.

Resnične težave Slovenije na stranskem tiru

Zakaj? Ker so v vseh omenjenih zadevah povsem pogoreli in težave naredili še hujše, kot so že bile. Palestina je zelo ugodna politična tema, kjer jim je zahodni medijski konglomerat že pripravil teren za nabiranje poceni političnih točk med levo usmerjenimi politiki. Da Golob in Fajonova tekmujeta v takšnih Slovencem povsem nerelevantnih temah, je prikaz praznosti slovenske politike na levi – slovenski socialisti in “liberalci” tekmujejo za skrajne glasove, saj jim nič drugega ni ostalo … Na drugi strani pa tudi sprevrženosti (dela) slovenskega volilnega telesa, da politiki tekmujejo, kako bi jim ugajali s čimprejšnjim priznanjem teroristične Palestine.

I. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

To so kandidati, ki jih bo podprl Zbor za republiko

Zbor za republiko (ZzR) je na zadnji seji sprejel...

Britanski zdravstveni sistem je več kot 30 tisoč ljudi izpostavil okuženi krvi

Neodvisna preiskava je odkrila, da je v britanskem javnem...

Milan Zver: Iranska revolucionarna garda je “UDBA nad UDBO”

"Po tem incidentu ne pričakujem nekih bistvenih radikalnih sprememb,...

Bo Lenarčič zaradi svoje poteze sankcioniran?

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je na...