Poklici, ki izumirajo (I. del)

Stojimo pred vrati nove industrijske revolucije, ki tiho, a vztrajno spreminja načine, kako bomo živeli, delali in vstopali v medsebojne odnose. Zaradi intenzivnosti, zapletenosti in medsebojne prepletenosti sprememb jih naše generacije ne morejo primerjati z ničemer, kar smo doživeli doslej.

Kot vemo je prva industrijska revolucija konec 18. stoletja temeljila na parnem stroju in mehanizaciji proizvodnje. Konec 19. stoletja je zaznamovala druga, ki je s pomočjo električne energije uvedla množično proizvodnjo. Obe sta prispevali h gospodarskemu razvoju in ustvarjali številna nova delovna mesta ter hkrati spodbudili nastanek in krepitev srednjega sloja prebivalstva. Tretja industrijska revolucija, ki se je začela v drugi polovici prejšnjega stoletja je z uporabo elektronike, računalnika in informacijskih tehnologij avtomatizirala proizvodnjo. Tudi ta je, sicer nekoliko drugače – okrepila položaj in ustvarila nova delovna mesta za vsaj srednje izobražene ljudi. Omogočila je tudi hitrejši razvoj (malega) podjetništva, čeprav je hkrati nekatere pomembne, tradicionalne poklice, dokončno spravila v zgodovinske knjige in muzeje. Najbolj simbolni med njimi je bil zagotovo nekdaj revolucionarni “Guttenbergov” tip poklica tiskarja.

Četrta industrijska revolucija
Današnja industrijska revolucija nadaljuje na rezultatih digitalizacije iz tretje, vendar pospešeno briše meje med fizično, digitalno in biološko sfero. Razvoj t.i. četrte industrijske revolucije ne poteka več linearno, temveč eksponencialno. Tisto, kar jo bistveno loči od prejšnjih je tudi njen obseg, saj se spremembe dotikajo skoraj vseh gospodarskih panog in hkrati potekajo v vseh deželah sveta. Na pohodu so umetna inteligenca, robotika, internet stvari, avtonomna prevozna sredstva, tridimenzionalni tisk, virtualna realnost, nanotehnologija, biotehnologija, znanost novih materialov, skladiščenje energije in kvantne znanosti.