Robert Golob je v Slovenijo uvedel način vladanja, ki do zdaj ni bil preveč priljubljen. Reče se mu “l’etat, c’est moi!” (“Država, to sem jaz!). Pijani od zmage so se znesli nad inštitute pravne države in začeli vladati tako, da bi se Stanetu Dolancu samo smejalo. Golobov način despotizma pa se je prelil tudi nižje v vse sfere vladanja. Tako smo se čudili predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, ko je zavračala legitimna poslanska vprašanja in se pri tem sklicevala na člen poslovnika, ki sploh ne predvideva zavrnitve vprašanj. Najbolj pa izstopa Tamara Vonta, stara znanka slovenskih parlamentarnih zdrah še iz časov Jankovićeve Pozitivne Slovenije. Ta si vodenje odbora za kulturo očitno predstavlja kot nekakšen zasebni hobi krožek levih ljubiteljev kulture, kjer se lahko pogovarja le o metuljčkih, čebelicah in maršalu Titu.
Vonta je namreč sistematično povsem onemogočila delo opozicije v Odboru za kulturo in še za eno lestvico premaknila nivo vulgarnosti in napadalnosti, ki ga je v odbor prinesla njena predhodnica Violeta Tomić. Ne le, da brutalno prekinja govore opozicijskih – predvsem SDS-ovih – poslancev, po novem celo zavrača sklicevanje sej, kar je eklatantna kršitev poslovnika in rušenje temeljev parlamentarne demokracije.
SDS: predsednica Odbora krši poslovnik
V Poslanski skupini SDS so namreč na predsednico Odbora naslovili zahtevo za sklic nujne seje odbora, na kateri bi obravnavali točko z naslovom “Dejanja na področju medijev in kulture, ki načrtno stopnjujejo sovražnost, spodbujajo nasilje in napade proti posameznikom na podlagi njihovih vrednot, prepričanj ali svetovnega nazora”. Kot opozarjajo v poslanski skupini poslovnik Državnega zbora v drugem in tretjem odstavku 48. člena določa, da mora biti nujna seja izvedena v 14 dneh po vložitvi zahteve poslanske skupine. Poslovnik tudi določa, da se seja, sklicana na podlagi zahteve, lahko izvede po poteku tega roka samo s soglasjem vlagatelja zahteve. Vendar pa do današnjega dne, torej 14 dni po vložitvi zahteve, kljub jasnim določilom predsednica odbora, sicer članica Gibanja Svobode, seje še vedno ni sklicala, čeprav je od takrat minilo že več kot 14 dni.
V Poslanski skupini SDS menijo, da je problematika, ki smo jo izpostavili v zahtevi za sklic nujne seje, več kot potrebna obravnave. Zaradi fizičnega napada na poslanca mag. Branka Grimsa pred državnim zborom konec oktobra in zaradi verbalnih napadov, žaljenja in pljuvanja poslank in poslancev, menijo, da je skrajni čas za skupno in hitro ukrepanje.
Spomnimo še, da je prejšnja opozicija KUL, katere pogorelci so danes v vladi, sklicevala izredne seje Odbora za kulturo skoraj vsak teden.
Prekinjanje opozicijskih poslancev je stalna praksa že od prejšnjega mandata
Prav tako predsednica Odbora za kulturo (kar je bila praksa tudi pod njeno predhodnico Violeto Tomić) jemlje besedo opozicijskim poslancem takoj, ko ji ni všeč, kar govorijo. Gre za najhujšo obliko parlamentarne cenzure, kakšni nismo priča niti v Rusiji. Do zdaj je bil največkrat žrtev poslanec SDS Andrej Hoivik. Na drugi strani koalicijskih poslancev – tudi takih, ki so pogosto popadljivi in osebnostno nesramni – nikoli ne prekine. Politizacija funkcije je že prav smešna. Poslovnik jasno navaja, da mora predsednik odbora ohraniti politično distanco, saj v svoji funkciji ne predstavlja svoje stranke ampak delovno telo Državnega zbora. Seveda se lahko izpove takrat, ko se sam prijavi na debato, ne sme pa s svojimi politično-pristranskimi mnenji vplivati na potek debate ali celo zavračati sklic sej, ki jih ne mara.
Takole bo #Svoboda jemala besedo tudi urednikom in novinarjem, ki bodo kritični – #WatchDogs – do njihove @vladaRS.
Zato VSI na referendum in PROTI ❌ vladnem zakonu o @RTV_Slovenija 💪 pic.twitter.com/SfRt6N31rX
— Andrej Hoivik 🇸🇮 (@andrejhoivik) November 22, 2022
Kaj nakazuje takšen način vodenja Odbora?
S tem ko predsednica odbora ne želi sklicati seje odbora, ki ga je predlagala opozicija, efektivno onemogoča delo parlamenta in opozicijskega nadzora nad vedno bolj putinistično oblastjo, ki pijana od zmage uničuje vse postulate pravne države.
To je seveda le začetek – danes se poslanci ne smejo pogovarjati o dejanjih kulture in medijev, ki načrtno vzgajajo sovraštvo do drugače mislečih, jutri bo predsednica Državnega zbora (ki ima že prav tako avtoritarne popadke) prepovedala sejo DZ o proračunu ali proračunskih memorandumih. Od tod do rusko-beloruske kvazi-demokracije, kjer Enotna Rusija le formalno potrdi vsak Putinov zakon, je zelo tanka črta, ki so jo Rusi prehodili v 20 letih, mi pa jo bomo morda kar v šestih mesecih.
Andrej Žitnik